Raziskovalci Inštituta za raziskave morja IFM-Geomar domnevajo, da se je gmota zemlje in grušča, ki je kot plaz končala v oceanu, začela krušiti z afriške celine. Gmota je nato drsela približno 900 kilometrov pod oceanom, material pa je pokril območje velikosti okoli 150 tisoč kvadratnih kilometrov.

Če je do omenjenega plazu res prišlo, bo treba v prihodnosti računati z večjimi plazovi pod morsko gladino, je dejal vodja odprave Sebatian Krastel. Prepričan je, da lahko tudi plazovi pod morjem povzročajo veliko škodo, saj so lahko resna grožnja vrtalnim ploščam, plinovodom in telekomunikacijskim kablom.

Namen odprave znanstvenikov, ki je odkrila domnevni atlantski plaz, je bil raziskati sledi veliko starejšega plazu, ki se je odtrgal z bregov saharske Afrike pred 50 do 60 tisoč leti v času velikega dviga gladine Atlntskega oceana.