Danes (četrtek) začenja veljati novi zakon o elektronskih komunikacijah, s katerim se nadomešča dosedanjega iz leta 2013. Z njim se v slovenski pravni red prenaša evropsko ureditev s tega področja.

Konec zaračunavanj neposrednih stroškov med prenosom telefonske številke od enega k drugemu operaterju kot eno izmed najpomembnejših prednosti novega zakona izpostavljajo tudi v službi vlade za digitalno preobrazbo. "Najbolj ranljivim skupinam" pa bo zakon omogočil dostopanje do posebnih cenovnih opcij in paketov, s katerim bodo imeli zagotovljen hiter in učinkovit dostop do govorne komunikacijske storitve ter do ustreznega širokopasovnega dostopa do interneta, so dodali.

Dolga saga implementacije evropske ureditve

Sorodna novica Zelena luč predlogu zakona o elektronskih komunikacijah

Novi zakon v slovenski pravni red prenaša evropsko direktivo o evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah, ki je nadomestila štiri direktive obstoječega regulatornega okvira za področje elektronskih komunikacij. To bi morala Slovenija storiti že do 21. decembra 2020 in zaradi zamude je Evropska komisija proti naši državi vložila tožbo pred Sodiščem Evropske unije.

V mandatu prejšnje vlade je DZ predlog zakona obravnaval dvakrat, vendar ga je prvič zavrnil, drugič pa zaradi zahteve Levice za razpis posvetovalnega referenduma o njem ni glasoval. Po spomladanskih parlamentarnih volitvah ga je v ponovno obravnavo vložila skupina poslancev s prvopodpisanim Danijelom Krivcem iz SDS-a in DZ ga je sprejel konec septembra.

Zapleti okoli Huaweieve opreme

Sorodna novica Evropska komisija toži Slovenijo, ker ni prenesla direktive o elektronskih komunikacijah

Pri tem so bile na predlog koalicije spremenjene določbe glede varnostnih zahtev za operaterje, ki zagotavljajo mobilna omrežja upravljavcem kritične infrastrukture – in bi se lahko med drugim nanašale na kitajski Huawei. Namesto prepovedi sodelovanja določenih dobaviteljev, označenih kot "dobavitelji z visokim tveganjem", je zdaj v zakonu zapisana prepoved uporabe opreme, ki bi lahko ogrozila nacionalno varnost.

V SDS-u so takim spremembam njihovega predloga ostro nasprotovali. Poslanec SDS-a Žan Mahnič je v razpravi koalicijskim poslancem očital, da so popustili pod pritiski kitajskega veleposlaništva in podjetja Telemach, ki ima Huaweievo opremo.

Ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh je te očitke zavrnila. Po njenih besedah je bil prvotni predlog zakona diskriminatoren, saj ni upošteval, ali dejansko prihaja do težav pri varnosti komunikacijskih storitev. Posledično bi bil lahko dobavitelj izločen izključno zato, ker prihaja iz ene ali druge države, a kot je pojasnila, ne želijo biti diskriminatorni. Pomembno se ji zdi predvsem, da so komunikacijska omrežja in storitve ter oprema varni.

Frekvence se bodo podeljevale na 20 let

Ob okrepitvi varnosti komunikacijskih omrežij in storitev v službi vlade za digitalno preobrazbo izpostavljajo tudi zagotovitev večje regulatorne predvidljivosti za operaterje in varnost njihovih naložb. Radijske frekvence za brezžične širokopasovne elektronske komunikacijske storitve se bodo namreč podeljevale za 20 let namesto za dosedanjih 15 let. To bo hkrati tudi podlaga za pričakovano povečanje naložb v peto generacijo mobilnih omrežij 5G.

Namen zakona je sicer skladno z evropsko direktivo pospeševanje razvoja elektronskih komunikacijskih omrežij ter dostop do zelo visokozmogljivih omrežij in njihova uporaba za vse državljane in podjetja v Evropski uniji. Skladno z evropsko direktivo spodbuja povezljivost in uporabo visoko zmogljivih omrežij po vsej Sloveniji.

Širokopasovna povezljivost na več območij

Širjenje možnosti uporabe visokozmogljivih omrežij po vsej Sloveniji se bo po pojasnilih vladne službe doseglo z zakonskimi določbami o poizvedovanju po tržnem interesu operaterjev za graditev omrežij, ki bodo omogočala prenosno hitrost vsaj 100 Mb/s, in predvideno nadaljnjo uporabo javnih sredstev za graditev visokozmogljivih omrežij na območjih, kjer operaterji nimajo tržnega interesa.

Prav tako se z zakonom vzpostavlja pravna podlaga, ki bo s shemami bonov za povezljivost spodbujala dostop prebivalstva do hitrega podatkovnega prenosa podatkov in večje uporabe elektronskih storitev.

Služba vlade za digitalno preobrazbo z novim zakonom postaja nosilec urejanja prostora za področje načrtovanja javnih komunikacijskih omrežij in pripadajoče infrastrukture. To bo prispevalo k poenotenju pogojev za graditev javnih komunikacijskih omrežij v prostorskih aktih in hkrati omogočilo upoštevanje vidika elektronskih komunikacij pri umeščanju večjih gradbenih projektov v prostor.

Najpozneje v letu dni bo vzpostavljen tudi javni sistem obveščanja in alarmiranja končnih uporabnikov prek javnega mobilnega omrežja. V primeru naravnih in drugih nesreč bo tako omogočeno obveščanje in hitro opozarjanje ljudi, ki so na prizadetem območju.