V našem Osončju naj bi bilo nekaj milijonov asteroidov. Foto: EPA
V našem Osončju naj bi bilo nekaj milijonov asteroidov. Foto: EPA
Meteorit, ki je 16. septembra letos padel na Zemljo v Peruju, je povzročil veliko luknjo s premerom 30 metrov. Foto: EPA

Znanstveniki univerze v Glasgowu so zato primerjali devet različnih metod za preprečevanje udara. Ugotovili so, da je najenostavnejši način jedrska eksplozija, ki pa je zelo nevarna, saj bi lahko asteroid razbila na več delov, ki bi nato treščili na Zemljo.

Kot najboljša rešitev so se izkazala ogledala. Okoli 5.000 ogledal v orbiti bi Sončevo svetlobo odsevalo na določeno točko na nevarnem objektu. Zaradi visoke temperature okoli 2.100 stopinj Celzija bi se kamen na površini asteroida začel topiti in spuščati pline, kar bi delovalo kot nekakšen raketni pogon in sčasoma spremenilo smer asteroida.

Namesto ogledal lahko laserji
Za spremembo smeri telesa s premerom do 150 metrov bi zadostovalo nekajdnevno preusmerjenje Sončeve energije s pomočjo 100 ogledal. Za odvrnitev nebesnega telesa podobne velikosti, kot je bilo tisto, zaradi katerega so izumrli dinozavri, od Zemlje pa bi potrebovali 5.000 ogledal in nekaj let. Podoben učinek bi dosegli tudi z močnimi laserji, vendar bi potrebno lasersko tehnologijo lahko zgradili šele v naslednjih od 20 do 40 letih.

Zadnji asteroid leta 1908
Na Zemljio je nazadnje treščil asteroid leta 1908 v Sibiriji. Povzročil je razdejanje na območju, velikem približno toliko, kot je velik London. Znanstveniki domnevajo, da je takrat v atmosferi eksplodiral komet ali asteroid z močjo, enako moči približno 1.000 atomskih bomb.