Za profesorja Mathiasa Osvatha, ki se z raziskovanjem vedenja živali ukvarja na švedski univerzi Lund, je Santinovo obnašanje jasen dokaz, saj je spontano. Foto: EPA (fotografija je simbolična)
Za profesorja Mathiasa Osvatha, ki se z raziskovanjem vedenja živali ukvarja na švedski univerzi Lund, je Santinovo obnašanje jasen dokaz, saj je spontano. Foto: EPA (fotografija je simbolična)

Opičji samec je namreč zjutraj že večkrat še pred odprtjem živalskega vrta, ko je še popolnoma miren, nabral nekaj kamnov in jih shranil za pozneje. Čez dan se živalski vrt precej napolni, kar Santina vzdraži, zato so obiskovalci pogoste tarče njegovih napadov. Šimpanz je ugotovil tudi, koliko mora razširiti ograjo, da lahko zaluča kamen.

Pred tem dogodkom dokazov o tem, da živali lahko načrtujejo dejanja, ni bilo veliko, v tem primeru pa je najočitnejši dokaz to, da je šimpanz kamne nabiral, ko je bil miren, kar neposredno nakazuje na to, da je napade načrtoval. Razumeti gre namreč, da je Santino lahko predvidel neko prihodnje čustveno stanje.

Profesor Mathias Osvath, ki se z raziskovanjem vedenja živali ukvarja na švedski univerzi Lund, meni, da je Santinovo obnašanje jasen dokaz, saj je spontano, kar se mu zdi verodostojneje kot opazovanje živali med poskusom. Svoje ugotovitve bo Osvath objavil v znanstveni reviji Curent Biology.

S. Z.