Astronomi za zdaj ne upajo z gotovostjo trditi, da so kadar koli resnično opazili takšen "potepuški planet", a računalniške simulacije nakazujejo, da bi jih lahko v naši galaksiji kar mrgolelo, piše revija Science. Samotne planete naj bi iz njihovih planetarnih sistemov izstrelila gravitacija večjih planetov, nato pa naj bi se osamljeni oddaljevali od svojih matičnih sonc in počasi zmrzovali v hladnem vesolju. S tem bi zamrznila tudi morebitna voda, potrebna za razvoj življenja.

Toda znanstvenika Dorian Abbot in Eric Switzer z univerze v Chichagu menita, da bi lahko tudi zamrznjen planet pod ledenim oklepom skrival ocean, ki bi ga "toplega" obdržala geotermalna dejavnost planeta. Planet s takšnimi značilnostmi sta poimenovana "stepski volk" po znanem romanu Hermana Hesseja, ki piše, da je "življenje kot volk samotar, ki tava skozi galaktične stepe."

Življenje je bližje, kot mislimo?
Če torej takšni samotni planeti resnično obstajajo, bi jih lahko našli v prostoru med Zemljo in bližnjimi zvezdami, kar pomeni, da bi predstavljali velko bolj dosegljiv cilj za človekovo raziskovanje vesolja v iskanju drugih oblik življenja. Znanstvenika menita, da obstaja tudi možnost (priznavata, da zelo majhna), da se je življenje na Zemlji začelo prav s trkom Zemlje in takšnega samotnega planeta.

Skriti ocean na planetu, trikrat večjem od Zemlje
Znanstvenika sta do ugotovite prišla s simulacijo takšnega izoliranega planeta in s primerjavo stopnje njegove izgube toplote skozi ledeni oklep s stopnjo proizvajanja toplote planeta z njegovo lastno geotermalno dejavnostjo. Izračunala sta, da bi planet podobne sestave kot Zemlja, a trikrat večji, proizvedel dovolj toplote, da bi lahko pod ledom ohranjal skriti ocean.

O "živih" samotnih planetih že pred desetletjem
Čikaška znanstvenika nista prva, ki razvijata idejo o vodi na izgubljenih planetih. Znanstvenik David Stevenson s kalifornijskega inštituta za tehnologijo je že leta 1999 izračunal, da bi lahko na samotnih planetih obstajala voda, če bi bila njihova atmosfera sestavljena iz tako gostega vodika, da bi, zaradi učinka tople grede, zadržala toploto na planetu.

Po mnenju Davida Ehrenreicha z univerze v Grenoblu gre za zanimivo teorijo, posebej v delu, ki govori o mogočih (bližnjih) lokacijah takšnega planeta. Opozarja pa, da bi bilo morebitno življenje, globoko zakopano pod ledom, na takšnem planetu izjemno težko odkriti.

Težava pa je že odkritje planeta samega, saj bi morali astronomi iskati njihove infrardeče emisije, da bi lahko določili, ali ustrezajo Abottovim in Switzerjevim značilnostim planeta. Žal pa tudi najboljši observatoriji zmorejo pogledati le do 100 milijard milj oddaljenosti od Zemlje, kjer je verjetnost obstoja samotnega planeta ena proti milijardo, je dejal Switzer.

Se pa znanstveniki strinjajo, da bo treba (če hipoteza o skritem oceano drži) iskanje življenja v vesolju razširiti tudi čez meje planetarnih sistemov.