Rekord po bližini Soncu je do zdaj nosila precej stara sonda, ameriško-nemški Helios B. Ta se je leta 1976 Soncu približal na 43 milijonov kilometrov. Več kot 40 let je bilo treba, da je rekord padel, in to zato, ker človeštvo še ni imelo na voljo dovolj napredne tehnologije. Zdaj jo ima: Sončeva sonda Parker (Parker Solar Probe) se je zvezdi približala na 24 milijonov kilometrov, so sporočili z ameriške vesoljske agencije Nasa. Heliosov rekord je sicer podrla že 29. oktobra na poti proti zvezdi, 5. novembra pa je dosegla perihelij, Soncu najbližjo točko orbite.
Pri tem je letela skozi material pri temperaturi 2 milijona stopinj Celzija, soočena je bila tudi z močnim sevanjem Sonca (že na plaži nas hitro opeče, kaj šele v soseščini zvezde). Kljub temu je prvi oblet preživela brez poškodb. Možnost, da bi se ji kaj zgodilo, ni bila zanemarljiva. Tudi zato, ker je bila med obletom velikanske zvezde na drugi strani, torej ni mogla komunicirati z domom. Inženirji so zato nestrpno pričakovali povratni signal, ki se je pojavil 7. novembra in pokazal, da je šlo vse kot po maslu.

"Sončevo sondo Parker smo zasnovali z avtonomnostjo v mislih. Med obletom Sonca je tako znala poskrbeti sama zase in za dragoceni tovor brez kakršnega koli nadzora z Zemlje," je ob tem povedal Thomas Zurbuchen, eden izmed vodilnih na Nasinem oddelku za znanost. "Parker je vrhunec šestih desetletij znanstvenega napredka. Z njim je človeštvo uspešno izvedlo prvi bližnji obisk naše zvezde, med posledice pa lahko uvrstimo tudi poglobljeno razumevanje vesolja kot takega."

Še en rekord
Parker je med perihelijem podrl tudi hitrostni rekord. Glede na Sonce je potoval s 343.112 kilometri na uro, hitreje kot kateri koli drug izdelek človeških rok. Krono je izbil spet Heliosu B, ki je leta 1976 dosegel 246.960 kilometrov na uro glede na Sonce.

V naslednjih letih lahko pričakujemo serijsko podiranje rekordov. Parker bo namreč vajo še mnogokrat ponovil: se od Sonca oddaljil, upočasnil, nato pa se vrgel proti novemu potopu v Sončevo težnostno brezno. Vsakič bo hitrejši in bližje zvezdi. Pričakovan končni rekord bo dosežen proti koncu misije pri hitrosti skoraj 700.000 kilometrov in bližini 6,16 milijona kilometrov.

Pred vročinskim uničenjem napravo varuje 11-centimetrski toplotni ščit iz ogljikovih vlaken. Tokrat se je segrel na 438 stopinj Celzija, pri najbolj rekordnih orbitah pa se bo približal 1.400 stopinjam Celzija. Notranjost se bo ohranjala pri zmernih 30 stopinjah Celzija.

Ker se mora sonda v fazi obleta (približevanje, perihelij, oddaljevanje) obračati s toplotnim ščitom proti Soncu, lep čas ne more komunicirati z Zemljo. Tako bodo začeli zbrani podatki na Zemljo kapljati šele čez nekaj tednov.

Bližje, hitreje, natančneje
Sonda je bila izstreljena 12. avgusta letos, delovala bo predvidoma do leta 2025. V tem času bo opravila 25 obletov zvezde in sedem obletov Venere. Skupno bo misija (predvidoma) stala 1,3 milijarde evrov. Naslednja dva perihelija bosta v letu 2019, in sicer aprila in septembra.

Parker pomaga pri iskanju odgovorov na vprašanja, kot so: Zakaj je korona, zunanja Sončeva atmosfera, več kot dvestokrat toplejša od vidnega površja in kaj jo segreva? Kaj pospeši delce do te mere, da ubežijo težnosti in postanejo Sončev veter? Kaj povzroča izbruhe koronarne mase?

Prihodnje leto bo lonček pri preučevanju Sonca pristavila Esa. Njen Solar Orbiter bo poseben po polarni obliki tirnice.