V ekonomiji so IG Nobelovo nagrado podelili štirim islandskim bankam in njihovim upravam, ki so pokazale, kako bliskovito iz malih bank ustvariti velike in nato enako hitro vpeljati tudi obratni proces ter s tem uničiti domače gospodarstvo.

V matematiki so nagradili še enega finančnega pametnjakoviča Gideona Gono, guvernerja Centralne banke v Zimbabveju, ki je sodržavljane navdihnil, da zdaj razumejo velika števila, s tem ko je natisnil bankovce z vrednostmi od 1 centa do 100.000.000.000.000 njihovih dolarjev.

Nagrado za dosežke v javnem zdravstvu je dobila Elena Bodnar za ugotovitev dvojne rabe modrčka. Oblikovala in patentirala je namreč modrček, ki ga v primeru jedrske nesreče lahko uporabimo kot plinsko masko zase in za mimoidočega.

Nagrado za mir je prejel Stephan Bollinger, ki je s kolegi z Bernske univerze ugotavljal, ali se steklenica na glavi hitreje razbije, če je napolnjena s pivom ali če je prazna.

Za kemijo je nagrada pripadla Javierju Moralesu, Miguelu Apátigu in Victorju Castañu, ki so ugotovili postopek, kako tekilo spremeniti v diamante.

Nagrada za fiziko je pripadla antropologom, ki so odkrivali, zakaj se nosečnice z velikim trebuhom ne prekucnejo.

V medicini so nagradili Donalda Ungerja, ki je ugotavljal, ali je njegova mama imela prav, ko mu je grozila, da bo zaradi pokanja s členki dobil artritis. Po 60 letih takšnega početja je ugotvil: "Mama, motila si se." Njegova naslednja raziskava bo, ali je bilo res potrebno, da je jedel brokoli.

Nagrado za veterino pa so dodelili Catherine Douglas and Petru Rowlinsonu. Ugotovila sta, da krave, ki imajo ime, dajejo veliko več mleka, kot tiste, ki so anonimne.

Za dosežek v biologiji pa je nagrado prejel Japonec Fumiaki Taguchi, ki je raziskoval, kako lahko zmanjšamo kuhinjske biološke odpadke za 90 odstotkov z uporabo posebne bakterije, ki se nahaja v iztrebkih velikega pande.

Nagrade vsako leto podeljuje ameriška revija Annals of Improbable research.