Spet je napočil tisti čas v letu, ko za predstavo na nebesnem svodu poskrbi meteorski dež Perzeidov. Ta sicer traja od 17. julija do 24. avgusta, a večino tega obdobja ni nič posebnega. Precej bolj zanimiv je vrhunec, ki prihaja 11. in 12. avgusta; torej v noči na petek in v noči na soboto. Nasa napoveduje, da bo letošnja predstava precej boljša kot pretekla leta in da bo utrinkov dvakrat več. "V popolnih opazovalnih razmerah to pomeni 200 utrinkov na uro," so zapisali v sporočilu za javnost.

Polet skozi oblak smeti
Perzeidi so "smeti", ki jih za seboj na svoji 133-letni poti okoli Sonca pušča 109P/Swift-Tuttle. Kometi so prašnate, ledene kepe, ki drvijo po Osončju. Med približevanjem toploti Sonca se začnejo plini v njih izhlapevati, kar sproži odmetavanje materiala s teh kilometrskih kep in nastanek repa. Odvrženi repni material pa večinoma ne odvandra naokoli, temveč ostaja na tirnici repatice.

Zemlja vsako leto med 11. in 13. avgustom prečka tirnico Swift-Tuttla in se izpostavi tamkajšnjemu drobirju, potujočim s hitrostjo več kot 200 tisoč kilometrov na uro. Enkrat ga je več, drugič manj, odvisno od tega, kakšen je stik med tirnicama. V večini primerov gre planet nekje po robu, se pa včasih zgodi, da Jupiter s svojo težnostjo nekoliko ukrivi tok delcev in Zemlja se potopi globlje v prašnati oblak.
Leto meteorskega izbruha?
Zelo verjetno je, da gre letos za eno takšnih let, napoveduje Nasa. "Naši strokovnjaki se strinjajo, da sta na poti proti Zemlji dve ali tri zgostitve," so zapisali. Lani so gostoto dežja ocenili na 100 utrinkov na uro, letos na 200, kar pomeni, da to ni več meteorski dež, temveč izbruh.

Zadnji izbruh se je zgodil leta 2009, a slovenski ljubitelji so takrat ostali dolgih nosov. Zagodli sta jo tako oblačnost kot svetloba Meseca.
Zagode jo lahko vreme, Mesec bo moteč
Tudi tokrat lahko opazovanja prepreči neljubo vreme. Arso napoveduje, da se bo v sredo poslabšalo. Spremenljivo do pretežno oblačno bo, s pogostimi plohami in nevihtami. V četrtek naj bi bilo oblačnosti manj, a bo prisotna, prav tako v petek.
Po pisanju astronomske revije Spika bo letošnja opazovanja nekoliko motila še svetloba Lune, a le zvečer, medtem ko bo ponoči oder prepustila utrinkom. Spika obenem napoveduje manj obsežen roj kot Nasa. "Strokovnjaki jih za letošnje leto sicer ne napovedujejo posebej veliko, a prednost roja Perzeidov je v tem, da je vedno bogat in nam tudi v letih suhih krav prinese obilo utrinkov," so zapisali.

Kaj je utrinek
Ko vesoljski kamni oziroma meteoridi trčijo v ozračje, se spričo visoke hitrosti in posledičnega trenja s plini močno segrejejo. Pri tem zažarijo, kar je vidno kot svetlobna sled na nebu oziroma meteor, lahko pa tudi zvezdni utrinek. Skoraj vsi meteoridi razpadejo visoko v atmosferi (če pa slučajno kakšen preživi in doseže tla, se imenuje meteorit). Perzeidi vsi zgorijo na višini več kot 100 kilometrov in zato niso nikakršna nevarnost opazovalcem, so pa občasno lahko neugodni za vesoljska plovila in satelite.

Včasih se nič ne vidi
Koliko se jih vidi, je odvisno tudi od razmer na Zemlji (svetlobne snažnosti) in sreče. Kot primer izpostavljamo lanski izkušnji dveh MMC-jevih uporabnikov. rangerno1 je zapisal: "Gledal Perzeide tako iz torka na sredo kot iz srede na četrtek. Pogoji so bili idealni in videti jih je bilo mogoče res veliko." Uporabnik diabolik je bil po drugi strani razočaran: "Opazoval v okolici Šmarja pri Jelšah v organizirani družbi. Nisem videl niti enega perzeida. Vsako leto se o predstavi v zvezi s tem tako pretirava, da sem s tem opravil."

Smrt repatice
Mimogrede, en komet je te dni končal svojo pot po Osončju. Esin in Nasin observatorij SOHO je 3. avgusta videl, kako se je neimenovana (in prej nepoznana) repatica s hitrostjo skoraj dva milijona kilometrov na uro pognala proti Soncu. Namenjena je bila mimo zvezde, toda njene vročine in težnosti ni preživela. Prizor je na voljo tukaj. Podobne zgodbe se spomnimo izpred treh let, ko je ISON po milijon let trajajočem potovanju dosegel Sonce, pot nazaj pa zdaj opravlja v obliki zelo okleščene količine prahu.