Sistem bo v polni obliki zajemal 30 satelitov in bo brezplačno dostopen po vsem svetu prek pametnih telefonov in navigacijskih naprav z mikročipi, združljivimi s sistemom Galileo. Pri nekaterih napravah bo pred tem morda treba še posodobiti programsko opremo, je pojasnila predstavnica Evropske komisije Mirna Talko. Po njenih besedah več proizvajalcev pametnih telefonov že izdeluje primerne čipe. Sistem naj bi dokončali leta 2020.

Galileo bo drugače od GPS-a pod nadzorom civilnih oblasti EU-ja, konkuriral pa bo tako GPS-u kot ruskemu sistemu GLONASS. Galileo bo po predvidevanjih za več kot dvakrat izboljšal navigacijske zmogljivosti ter signale na oddaljenih območjih na severu Evrope in v velikih mestih, kjer zaradi visokih zgradb prihaja do motenj. Na voljo pa bo tudi za uporabo v vojaške namene.

Storitve sistema Galileo bodo lahko uporabljali tudi drugi javni organi, kot so službe za civilno zaščito, službe za humanitarno pomoč, cariniki in policija. Ponujal bo zelo zanesljivo in v celoti šifrirano storitev za vladne uporabnike v času nacionalnih izrednih razmer ali kriz, kot so teroristični napadi, so sporočili z Evropske komisije.

Izboljšana natančnost za reševanje življenj
Celotna storitev bo šifrirana in tudi bolj natančna od GPS-a in GLONASS-a. Ta sta natančna do nekaj metrov, Galileo pa bo zmožen določiti položaj do metra natančno. Segel bo tudi na območja, kjer signala trenutno ni, na primer v predore. Tako bo med drugim olajšal iskalne akcije v odročnih krajih.

S storitvijo za iskanje in reševanje bo ljudi, ki so poslali klic v sili z oddajnika, povezanega s sistemom Galileo, mogoče najti in rešiti hitreje, saj se bo čas za njihovo izsleditev skrajšal na samo 10 minut. To storitev nameravajo pozneje še izboljšati, tako da bo tudi pošiljatelj klica v sili obveščen, da je bil izsleden in da je pomoč na poti.

Galileo bo do leta 2018 tudi v vsakem novem modelu vozil, ki se bodo prodajala v Evropi, in bo različnim napravam zagotavljal okrepljene navigacijske storitve, poleg tega pa bo omogočal delovanje sistema odzivanja pri nesrečah eCall.

"Imeti sistem, ki naj bi bil dokaj neodvisen od ameriškega, ki je pod nadzorom vojske, je verjetno dobra stvar," je ocenil George Abbey z univerze v Houstonu. Še posebej koristna je takšna rešitev v primeru morebitnega konflikta ali nestrinjanj, zaradi katerih bi ZDA lahko omejile signal GPS, je dodal.

Roki so padali v vodo, proračun se je večal
Začetki projekta Galileo segajo v december 1999, ko ga je Evropska komisija odobrila s predvidenim proračunom med 2,2 in 2,95 milijarde evrov. Projekt naj bi bil po tedanjih predvidevanjih dokončan leta 2008. Vendar se javno-zasebno partnerstvo ni izšlo. Zagon je bil zato prestavljen v leto 2013, končni stroški pa so bili ocenjeni na 3,4 milijarde evrov. Za obdobje 2014-2020 so nato v Bruslju predvideli še dodatnih sedem milijard evrov. Projekt je v celoti financiran iz evropskega proračuna.

Galileo naj bi v prvih 20 letih svojega delovanja v gospodarstvo EU-ja prispeval okoli 90 milijard evrov. Komisija ocenjuje, da bo svetovni trg satelitske navigacije do leta 2020 vreden okoli 244 milijard evrov.