Za glavno vlogo visoko v orbiti tekmujejo štiri entitete. Že med hladno vojno so jo z GPS, ki je zagotovil satelitski navigacijski sistem za celotno Zemljo tako vojaštvu kot civilni družbi, prevzele ZDA.

Sovjetska zveza, danes Rusija, je sledila z GLONASS, ki pa danes še pokašljuje zaradi šibkega financiranja v 90. letih, ko je največjo državo na svetu zadela kriza. Z lastnim se lahko pohvalijo tudi Kitajci (Compass).

Četrti akter je Evropska unija, ki želi z načrtovanim Galileom doseči neodvisnost od prvih dveh, če bi se iz kakršnega koli razloga odločili zapreti ali omejiti uporabo lastnih sistemov. Pet milijard evrov vredni Galileo naj bi bil tudi precej natančnejši od GPS-a in GLONASS-a.

Vse je v pogojniku, ker mora Evropska vesoljska agencija v nasprotju z drugimi veliko večino satelitov še spraviti v orbito. Prvi štirje od načrtovanih 30 že krožijo, a so testne narave. In kot je znano, se je že prva izstrelitev para satelitov Galileo s polno operativno sposobnostjo klavrno končala.

Satelita najbrž neuporabna
Evropska komisija je nemudoma pognala preiskavo, ki naj bi ugotovila, zakaj sta se Galileo Sat 5 in 6 utirila v nižjo orbito, ki je povrhu jajčaste oblike in za nekaj stopinj nagnjena. Ko mora satelit določati razdaljo do objekta na tleh z metrsko natančnostjo, so takšne anomalije lahko katastrofalne.

Strokovnjaki na Esi sicer še niso obupali in poskušajo dognati, ali lahko satelita še na kakršen koli drugi način koristita Galileu. Kot so namreč sporočili z agencije, jim je kljub neprimernemu vrtenju obeh naprav (kar pomeni nenadzorovane, velike temperaturne razlike na sončni in senčni strani satelita) uspelo prevzeti poln nadzor nad petko in šestko.

"Potrjujemo, da sta oba v varnem stanju, primerno obrnjena proti Soncu, z električno energijo dovolj dobro oskrbljena in pod popolnim nadzorom skupne ekipe Ese in Francoske vesoljske agencije," so zagotovili v sporočilu za javnost.

Tudi Rusi želijo vedeti, zakaj
Drugo preiskavo so pognali Rusi sami, saj je bila uporabljena njihova raketna tehnologija. Res je, da je izstrelitev in utirjenje izvedlo francosko podjetje Arianespace, a raketa Sojuz je bila izdelana in kupljena v Rusiji, poroča The Moscow Times. Rusko vesoljsko industrijo, ki se sooča z vse redkejšimi vrstami kupcev in pomanjkanjem denarja za razvoj, je neuspeh pretresel, piše ruski medij.

Še posebej zato, ker Esa do leta 2017 načrtuje v orbito poslati še preostala dva ducata satelitov. Posel je lahko ob takšnem polomu hitro pod vprašajem, še posebej zato, ker to nikakor ni prva ponesrečena izstrelitev z ruskim zaznamkom v zadnjih letih. Arianespace je že zagotovila, da do razjasnitve razlogov za nesrečo Sojuzov ne bo več prižigala.

Ruska vesoljska agencija je kmalu po nesreči javno zanikala scenarij, da naj bi bila kriva oprema. Utirjenje v določeno orbito namreč opravi zgornja stopnja (večstopenjske) rakete, v konkretnem primeru potisnik Fregat. "Sodeč po analizi telemetrije vesoljskega plovila ni bilo nikakršnih težav z opremo Sojuza in Fregata," so sporočili z Roscosmosa - brez drugih pojasnil.

Programski hrošči, milijonska škoda
Le nekaj dni pozneje pa državna tiskovna agencija RIA Novosti navaja anonimen vir iz Roscosmosa, ki je namesto na fizično opremo Fregata pokazal na programsko.

"Neobičajno delovanje vdelanega nadzornega sistema je bilo verjetno posledica napake vstavljene programske opreme. Zgornja stopnja (Fregat) je tako prejela napačna navodila za polet in jih natančno izpolnila," je za časopis Izvestia dejal vir iz Roscosmosa.

Poenostavljeno, če informacija drži, so inženirji na Arianespace raketi poslali prava navodila, ki pa jih je programje Fregata napačno interpretiralo ter zgornjo stopnjo usmerilo v nižjo orbito.

Na izjavo so se odzvali v ruski Združeni korporaciji za vesolje in rakete, relativno sveži družbi, s katero poskuša Rusija nacionalizirati svojo vesoljsko industrijo. Vsebine niso zanikali, le posvarili so pred nepotrebnim hitenjem k zaključkom.

"Dokler preiskovalna komisija še opravlja svoje delo, je neprimerno in prezgodaj za ugibanja o različnih scenarijih ter za grobe zaključke," je za RIA Novosti dejal predstavnik podjetja Igor Burenkov.

Ruska raketna tradicija
Ruski delež na trgu kapacitet za izstreljevanje v orbito je že desetletja močan. Kot navaja Moscow Times, je samo lani raketa Proton opravila tretjino komercialnih izstrelitev. Lani je tudi to raketo zadela odmevna nesreča: sistem za vodenje rakete je bil vgrajen proti navzdol, zato je Proton takoj po dvigu strmoglavil.

Sojuz zapolnjuje luknjo
Rakete Sojuz so imele do nedavnega dokaj svetlo prihodnost, predvsem zaradi posla z Arianespace, ki za Eso opravlja izstrelitve iz Francoske Gvajane. Arianespace ima sicer v repertoarju dve močni in zanesljivi raketi, lahko Vego ter težkonosilni Ariane 5. Nima pa primerne rakete za srednje težke tovore, zato se že od leta 2005 naslanja na Sojuze.

Po načrtu naj bi naslednja dva satelita Galileo šla v orbito decembra letos na enaki raketi. Projekt v njegovi polnoopravilni fazi v celoti financira Evropska komisija. Do leta 2020 je zanj rezerviranih sedem milijard evrov, vendar v Bruslju računajo na porast povpraševanja po storitvah geolokacije ter na posledična nova delovna mesta, povezana z Galileom. Program bo v nižji hitrosti zastonj dostopen vsem Zemljanom, za višjo učinkovitost pa bo treba plačati.
Nov ruski načrt: ponovno človeka na Luno
Iz Roscosmosa je ta teden prišla še ena zanimiva novica: agencija načrtuje poslati kozmonavta na Luno med letoma 2020 in 2031. Še ena odmevna napoved vesoljskega raziskovanja, ki zadnje čase kar dežujejo.