Strokovnjaki to ugotovili na podlagi podatkov, ki sta jih o obeh planetih pred tem pridobili raziskovalni sondi "Mars Express" in "Venera Evpress".

V 19 različnih raziskavah, ki jih bo agencija objavila v posebni številki časopisa "Planetary and space science", so znanstveniki ESE ugotovili, da sta si planetarni atmosferi presenetljivo podobni. Kljub različnim velikosti in masi ter oddaljenosti od Sonca imata namreč oba atmosfero, ki v vesolje seva snope električno nabitih delcev. Ti delci dobivajo hitrost, zahvaljujoč solarnemu vetru, prostim elektronom, ionom in protonom, ki jih oddaja Sonce.

Pri obeh atmosferah se ustvarja magnetno polje
Sončni vetrovi zaobidejo Zemljo, saj jih uklanja Zemljino magnetno polje. Ker pa tako Mars kot Venera nimata večjega magnetnega polja, sta njuni atmosferi izpostavljeni delovanju solarnega vetra. Kot so ugotovili znanstveniki ESE, se pri medsebojnem delovanju sončnega vetra in atmosfer obeh planetov ustvarja šibko magnetno polje, ki obkroža planeta in na njuni
"nočni" strani ustvarja dolg rep.

Kljub razliki v gostoti atmosfere Marsa in Venere - Venerina je gostejša, Marsova pa redkejša - je sestava njunih magnetnih polj podobna. "Do tega pojava pride zato, ker je gostota ionosfere na okoli 250 kilometrov višine pri obeh planetih nenavadno podobna," je povedal astronom Tielong Zhang iz Akademije za znanost v Avstriji.

R. B.