Računalniško generirane podobe, nove informacije, različna besedila ipd. se bodo tako lahko dobesedno odvrteli pred uporabnikovimi očmi, so prepričani raziskovalci z univerze v Washigntonu, ki zatrjujejo, da so kontaktne leče, ki so jih razvili, povsem varne in predvsem primerne za vsakdanjo uporabo. Za zdaj so jih sicer preizkušali samo na zajcih, a ker kakšnih napak ali nezaželenih stranskih učinkov nošenja takšnih leč niso odkrili, so prepričani, da bodo omenjene leče spremenile načine sprejemanja informacij.

Ostaja še precej tehničnih ovir
Do takrat, ko bodo t. i. bionične leče postale dostopnejše javnosti, morajo sicer nov izum še precej izboljšati, saj trenutno naprava deluje le, če je brezžično povezana z baterijo, ki pa je lahko oddaljena največ nekaj centimetrov, "znotraj" leče pa je prostora le za eno svetlobno diodo, pisanje revije za mikromehaniko in mikroinženirstvo (Journal of Micromechanics and Microengineering) povzema BBC.

Vodja raziskovalcev, profesor Babak Praviz, je pojasnil, da je njihov naslednji cilj v leče vdelati določeno količino vnaprej določenega besedila. Veliko težav so imeli že s tem, kako oko "prisiti" da bo podobe pred sabo sploh videlo - človeško oko namreč predmete jasno "vidi" šele, ko so nekaj centimetrov oddaljeni do njega.

Skupaj s kolegi s finske univerze Aalto so zdaj sicer to oviro premagali, vendar je do (množične) izdelave takšnih leč še vedno precej daleč, saj so leče izdelane iz občutljivih materialov, izdelava takšnega čipovja pa načeloma zahteva tudi uporabo neorganskih materialov in strupenih kemikalij. Na koncu so iz več plasti kovine, ki je debela le nekaj nanometrov in skupaj ne presega tisočinke debeline povprečnega človeškega lasu, izdelali miniaturno svetlobno diodo, ki ima premer manj kot 0,3 milimetra.

Možnosti skoraj neskončne
A možnosti, kako daleč bi takšne leče lahko razvili, so skoraj neomejene, so prepričani razvijalci, saj bi leče z malo boljšo ločljivostjo uporabniku omogočale ogled kompleksnih podob ali pa dobesedno pred očmi "predvajale" vse potrebne (ali želene) informacije.

Voznikom bi se lahko na primer pred očmi prikazovali pot, ki jo še morajo prevoziti, ali pa hitrost, s katero vozijo, bolnikom (pa tudi zdravim ljudem) bi lahko leče s pomočjo biosenzorjev, povezanih s telesom, ves čas sporočale informacije o njihovem zdravstvenem stanju, na primer o višini krvnega tlaka, krvnega sladkorja ipd. Da sploh ne omenjamo, na kakšno raven bi takšne leče ponesle svet videoigric, in kako zelo bi nas povezale z elektronskim svetom - branje elektronske pošte bi bilo brez dvoma enostavnejše.