Aurora borealis in aurora australis, severni in južni sij, je desetletja povzročal razkol med znanstveniki, ki so različno razlagali vzroke nastanek, po mnenju mnogih, najlepšega prizora narave.

Zdaj pa so Nasini znanstveniki analizirali podatke s petih satelitov in jih združili z rezultati, ki so jih dobili iz 20 observatorijev v Kanadi in na Aljaski. Sklenili so, da žarenje v zeleni, vijolični in rdeči barvi povzroča eksplozija magnetne energije, ki se občasno zgodi nekje na tretjini razdalje med Zemljo in Luno.

V članku, ki so ga objavilu v reviji Journal of science, so Nasini strokovnjaki razložili, da sta pojava povezana s t. i. solarnim vetrom - delci z električnim nabojem se vedno znova širijo v neskočnost proti Soncu. Nekakšni pasovi zemeljskega magnetnega se namreč širijo globoko v vesolje in "shranjujejo" energijo solarnega vetra. In ko se dva takšna pasova približata eden drugemu, se magnetni delci znova povežejo, kar povzroči, da se magnetna energija pretvori v kinetično energijo in toploto.

Na Zemlji ta fizikalni pojav vidimo kot večbarvni sij, ki se razteza bodisi nad najbolj severnim bodisi nad najbolj južnim delom planeta.