Takšni so namreč izsledki znanstvenega poskusa, ki so ga izvedli na Inštitutu za kognitivno nevroznanost na londonskem University Collegeu. Skupina znanstvenikov pod vodstvom nevrologa Gerainta Reesa je izbrala 90 mlajših oseb, ki so sami sebe opredelili kot "zelo liberalne" ali "zelo konservativne" ter jih podvrgla magnetni resonanci možganov. Raziskovalci so obe opredelitvi povezali tudi z desničarstvom in levičarstvom.

Znanstveniki trdijo, da so našli visoko korelacijo med političnim prepričanjem in debelino plasti sivih celic na dveh možganskih predelih, t. i. amigdalo ter sprednjo cingulatno skorjo.
Levičarji - odločanje, desničarji - čustvovanje
Sprednja cingulatna skorja je povezana s procesi odločanja, še posebej na podlagi izbire med nasprotujočimi si informacijami. Splošna električna aktivnost na predelu je bila pri levičarjih v preseku precej višja kot pri desničarjih. Po drugi strani pa je konzervativni oz. desničarski del testirancev prikazal povečano količino t. i. sive snovi oziroma sivih celic na amigdali - predelu, povezanem s obdelavo čustev.

Kot trdi Reese, ta razlika potrjuje tudi nekatere prejšnje raziskave. Te naj bi dokazale, da se ljudje, ki imajo sebe za konzervativne, na grožnje odzovejo bolj agresivno kot liberalci in da so bolj odzivni na preteče obrazne izraze.
Opredeljenost rezultat mnogih dejavnikov
Iz združenih izsledkov več raziskav lahko trdimo, da so politična prepričanja do neke mere zapisana v človekovih možganih, so dejali raziskovalci. Toda ker je mogoče strukturo možganov izoblikovati in spreminjati - celo pri odraslih - ni mogoče z gotovostjo trditi, da je ta odločilna pri posameznikovi politični izbiri, so sklenili.
Po koncu raziskave so na Inštitut povabili tudi nekaj poslancev britanskega parlamenta - izsledki raziskave so se skladali s strankarsko pripadnostjo.