Kritična je predvsem preskrba z neodimom, disprozijem, indijem, telurjem in galijem. Te redke kovine so ključne pri razvoju zelene tehnologije in okolju prijazne proizvodnje, zato je povpraševanje po njih v svetu vse večje. Poleg povpraševanja so redke tudi zato, ker jih je mogoče najti le v nekaterih državah, največ predvsem na Kitajskem, kar je povezano tudi z določenimi političnimi tveganji, opozarjajo v centru, ki deluje v okviru Evropske komisije.

Ključni dobavitelj – Kitajska
Če bi se v Evropi na primer odločili za veliko razširitev uporabe sončne tehnologije, bi za to potrebovali polovico svetovne proizvodnje telurja in četrtino proizvodnje indija. Večja uporaba vetrne tehnologije bi na primer zahtevala velike količine neodima in disprozija (približno štiri odstotke svetovne proizvodnje). Večina dobave teh kovin pa v Evropo prihaja prav s Kitajske, opozarjajo v JRC-ju.

V JRC-ju so zato predlagali več ukrepov, da bi se EU izognila pomanjkanju teh materialov in si zagotovila gladko izvajanje evropskega Strateškega načrta za energetsko tehnologijo (SET), s katerim naj bi pospešili razvoj in uporabo zelenih tehnologij v energetiki.

Recikliranje tudi redkih kovin
Tako naj bi na primer pospeševali recikliranje teh materialov in skušali iskati njihovo zamenjavo z drugimi. Lahko bi razvijali tudi alternativne tehnologije ali pa na primer začeli iskati te rudnine tudi v Evropi in odpirati rudnike, predlagajo.

Center JRC je sicer poglobljeno študijo uporabe redkih rudnin izvedel v okviru izkoriščanja jedrske, sončne, vetrne in biomasne energije ter njihove uporabe v tehnologiji zajemanja in skladiščenja ogljika, pa tudi pri gradnji električnih omrežij. V prihodnje bo preučil tudi uporabo teh strateških materialov pri proizvodnji električnih vozil, gorivnih celic in pri tehnologiji za skladiščenje energije, napovedujejo v JRC-ju.