Delovanje je pred dnevi ustavilo uhajanje helija v predor, v katerem je zgrajen 27 kilometrov dolg krožni pospeševalnik. Direktor Cerna (Evropske organizacije za jedrske raziskave) Robert Aymar je dejal, da ustavitev LHC-ja (Large Hadron Collider) pomeni za ekipo znanstvenikov velik psihološki udarec, predvsem zaradi večletnih priprav na ta dogodek. Sam je sicer prepričan, da bodo s podobno predanostjo projektu premagali tudi zadnjo težavo.

Nato sledi zimsko obdobje vzdrževanja, v katerem bi pospeševalnik tako ali tako ustavili, kar pa pomeni, da ga bodo znova zagnali šele zgodaj spomladi prihodnje leto.

Delce bodo trkali šele spomladi
Cernovi znanstveniki bodo takrat spet lahko pošiljali snope delcev po pospeševalniku, kar so že uspešno storili po zagonu 10. septembra. Naslednji korak bo tako trkanje delcev, ki potujejo v nasprotnih smereh s skoraj svetlobno hitrostjo. Proces naj bi vzpostavil podobne razmere, kot so bile delček sekunde po velikem poku, vesoljski eksploziji, za katero verjamemo, da pomeni nastanek vesolja.

Ko bo pospeševalnik deloval s polno močjo, se bo v njem vsako sekundo zgodilo do 600 milijonov trkov delcev, ki bodo eksplodirali, in nastali naj bi novi, do zdaj še neznani delci. Eksperiment bi tako lahko potrdil obstoj Higgsovega delca (bozona), ki pojasnjuje, zakaj imajo telesa maso.

Za ljudi ni nevarnosti
V Cernu, kjer so se še pred zagonom pospeševalnika morali braniti obrožb, da naj bi kot posledica eksperimenta nastale majhne črne luknje, ki bi vase posrkale Zemljo, zagotavljajo, da okvara, ki je pospeševalnik ustavila, nikoli ni pomenila nevarnosti za ljudi.

A. M.