Saj poznate tisto Einsteinovo: "Če nečesa, kar počneš, ne znaš razložiti 6-letniku, tega tudi sam ne razumeš." Prava umetnost je nekaj zelo kompleksnega strniti v elegantno in lepo razumljivo celoto. Nič čudnega torej, da si marsikakšen znanstvenik do zdaj ni belil glave s poljudnim pojasnjevanjem svojih teorij in se je raje zaklepal v svoj slonokoščeni stolp. "Znanstveniki smo doumeli, da naša znanost brez tega, da jo znamo predstaviti občinstvu, ne pomeni kaj dosti," meni profesor na Oddelku za geologijo ljubljanske Naravoslovnotehniške fakultete dr. Andrej Šmuc, ki je najbolj prepričal občinstvo.

Jezera se spomnijo svetovne vojne in katastrofe v Černobilu

Pozornost je med drugim pritegnil s tem, da je na oder zvlekel 30-kilogramski čoln. Kot doktor geologije se namreč raziskovalno ukvarja s prastarimi usedlinami in razvojem površja v daljni preteklosti, 150-članskemu občinstvu, zbranemu v ZRC-ju SAZU-ja v Ljubljani, pa je predstavil posebno odpravo h Koči pri Triglavskih jezerih. Visokogorska jezera so navkljub odročnosti arhivi, pojasnjuje, "beležijo vse, kar se je dogajalo zadnjih 10 000 let. Zapomnijo si vse naše neumnosti, in upam, da bo teh neumnosti v prihodnje čim manj." V jezerih pri nas, tudi tistih najbolj odročnih, so po njegovih besedah zapisane največje vojne vihre v 20. stoletju, pa tudi katastrofa v Černobilu. "Atomske bombe ne pustijo razdejanja le na ožjem območju, ampak pošljejo v atmosfero kup kemičnih substanc, mi opazujemo na primer cezij 137. V opazovanem jezeru je njegova vrednost skočila do neba in nazaj."

Krotilka plazme in poklicni merilec

Drugouvrščena na znanstvenem slamu Arijana Filipić je občinstvu predstavila, kako bi lahko s plazmo, kot imenujemo četrto agregatno stanje, v vodi uničevali viruse. "Živimo v svetu, v katerem grozljivo primanjkuje pitne vode. Eden od razlogov je tudi vse večje onesnaževanje vode z različnimi nebiološkimi in biološkimi agensi, med katere sodijo tudi virusi. Ti so izrazito problematični." Uporaba plazme po mnenju Filipićeve, ki je prvih 18 let življenja preživela na otoku Krku, predstavlja do okolja prijazen in enostaven način čiščenja vode.

Kot tretji pa je občinstvo najbolj prepričal dr. Gregor Geršak, profesor na fakulteti za elektrotehniko, ki se navdušuje nad meritvami vseh vrst, od tistih v elektriki in magnetiki pa do tistih v biologiji, arheologiji, medicini, termometriji, športu, edukacijskih vedah in psihologiji. Tema njegovega nastopa je bila psihofiziologija, veda, ki preučuje spremembe fiziologije človeka zaradi spremembe njegovega psihološkega stanja. "Ljudi in družbo vse bolj zanima merjenje psihološkega stanja otroka med poukom, govorca med govorom, športnika med sproščanjem, pacienta med fizioterapijo, mladostnika med igranjem VR-računalniške igre in nekoga, ki hrusta tablico čokolade."

Tanka meja med promocijo znanosti in cenenim populizmom

Nad organizacijo Znanstvenega slama v Sloveniji bedi ekipa Znanost na cesti, ki sicer na leto pripravi vrsto poljudnoznanstvenih dogodkov, po večini v Ljubljani. Pobudnica slama dr. Saša Novak z Inštituta Jožefa Stefana opaža, da so odmevi v znanstveni skupnosti lepi in spodbudni. "Ne le pri mladih, tudi pri mentorjih, kar se mi zdi zelo pomembno. Pozitivne posledice pa so med drugim tudi vse širše zavedanje, da predstavljanje znanosti na poljuden in zanimiv način ni kar tako, ampak zahteva razmislek, drugačen pristop in tudi drugačne priprave. Pri tem je namreč treba upoštevati, da je tanka meja med promocijo znanosti in cenenim populizmom."

Sama je navdih za organizacijo znanstvenega slama našla v Cernovih slamih in že pri izvedbi prvega dogodka te vrste pri nas jeseni leta 2016 ugotovila, da je žeja po tovrstnih dogodkih pri nas velika. "Vstopnice vsakič znova poidejo v nekaj dneh." Slovenski slam postaja prepoznaven tudi čez mejo. "Čeprav je naš slam v slovenščini, so nas opazili Avstrijci in nas povabili na graški slam. Poslali smo Beti Vidmar, zmagovalko bioslama, ki je skoraj pometla s konkurenco."

Znanstveni življenjepis se bere bolje

Zmagovalec prvega slama dr. Ajasja Ljubetič, ki sicer deluje na Kemijskem inštitutu, zdaj pa je na študiju in delu in v Seattlu, poudarja, da mu je zmaga prinesla predvsem tesnejše stike z mediji, saj je posledično gostoval v kar nekaj oddajah. Veliko mu je pomenilo, da je "lahko širšemu krogu ljudi predstavil svoje delo. Seveda se zmaga na tekmovanju tudi dobro bere v znanstvenem življenjepisu."

"Pomembno je, da znanost, ki jo plačajo davkoplačevalci, ne ostane ukleščena v doktoratih, strežnikih, knjižnicah, da pride v širšo javnost," ob tem meni tudi eden od udeležencev letošnjega slama Michel Cevzar, ki je predstavil uporabo strojnega učenja za analizo EEG-signalov. Dr. Tadej Stepišnik Perdih s Fakultete za strojništvo, ki je predstavil možnosti uporabe kavitacije v pralnih strojih, pa poudarja, da lahko dobro komuniciranje pomeni prednost pri pridobivanju sredstev v znanosti. "Slovenija v svoji strategiji stavi na razvojno usmerjenost. Da bi uspeli pri tem, morajo med drugim znanstveniki znati komunicirati s publiko."

Od kvazikristalov do zelenih tovarn prihodnosti

Na letošnjem znanstvenem slamu so se med drugim predstavile še mlada raziskovalka na Nacionalnem inštitutu za biologijo Mojca Juteršek, ki je predstavila idejo o cianobakterijah kot zelenih tovarnah prihodnosti, Janja Mirtič s Fakultete za farmacijo z idejo biorazgradljivih polimerov in Tjaša Gornik z Inštituta Jožefa Stefana, ki se je spraševala, kaj se zgodi z zdravili, ki jih telo ne predela v celoti, in kakšne so lahko posledice.

Navdušen odziv občinstva sta požela še upokojeni profesor in nekdanji prorektor dr. Ivan Leban, ki je pozval k temu, da bi lahko tlake v Ljubljani polagali v obliki kvazikristalov, s čimer bi po njegovih besedah Ljubljana dobila še eno turistično znamenitost, in Tanja Goršak, ki je predstavila magnetne nanodelce in možnosti, da bi lahko z njihovo pomočjo nekoč uspešno zdravili raka.

AVDIO: Reportaža Frekvence X z Znanstvenega slama 2018