Na posvetu o izzivih uporabe brezpilotnih letalnikov so ob razmahu rabe tovrstnih naprav v civilni in gospodarski sferi udeleženci poudarili nujnost čimprejšnje normativne regulative področja. Brezpilotni letalniki ne prinašajo samo koristi, ampak tudi možnosti zlorabe in varnostna tveganja.

Brezpilotni letalniki so se iz vojaške sfere razmahnili v civilno, saj so se pokazali kot izjemno koristni pri spremljanju terena ob naravnih nesrečah, povečuje pa se tudi raba v gospodarstvu, je poudaril državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Klemen Grebenšek.

Pri uporabi tovrstne tehnologije se dogajajo tudi zlorabe, kot so vdori v zasebnost, moteč hrup in škoda zaradi nesreč z letalniki. Nujno je potrebna regulacija področja, ki bo zmanjšala možnost zlorab in varnostnih tveganj, hkrati pa ne bo zavirala podjetniške pobude, je prepričan predsednik državnega sveta Mitja Bervar.

Po besedah vodje sektorja za letalstvo Alojza Krapeža na ministrstvu področja niso zanemarjali, a tudi na mednarodni ravni za zdaj sploh še ni neke splošne usmeritve glede regulacije področja. Znotraj EU-ja obstaja težnja po enotni večplastni ureditvi tega problema na ravni celotnega EU-ja, nekateri pa zagovarjajo idejo, da bi se na ravni EU-ja sprejela le osnovna pravila. Normativno ureditev področja je treba zasnovati v okviru delovne skupine na ravni vlade, je dejal Krapež.

Varovanje osebnih podatkov
Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik je izpostavila vidik zasebnosti, saj z uporabo brezpilotnih letalnikov tudi zbirajo in obdelujejo osebne podatke. Evropski varuhi zasebnosti opozarjajo, da je treba z ustrezno ureditvijo doseči, da ne pride do znižanja ravni varovanja osebnih podatkov, je dodala. Varuhi zasebnosti se zavzemajo za čim večjo transparentnost obveščanja javnosti, tako da bi informacije o načrtovanih poletih in operaterjih dobili na spletni strani, predlagali pa so tudi mobilno aplikacijo za identifikacijo operaterja in namena poleta letalnika, ki trenutno brenči v zraku.

Prelesnikova je še povedala, da je normativno ureditev sprejelo že kar nekaj evropskih držav, lani jo je sprejela tudi Avstrija. Prav avstrijski model je zelo dober, je prepričana, z njo pa soglaša tudi namestnica generalnega direktorja policije Tatjana Bobnar.

Normativna ureditev bo dobra, če jo bo mogoče kakovostno izvajati, pa je dejal v. d. direktorja Agencije za civilno letalstvo Sandi Knez, ki dodaja, da so za to potrebni kadrovski in materialni viri. V tujini se po njegovih besedah letalniki oziroma operacije z njimi kategorizirajo glede na vpliv na okolje.

Uporaba v vojski in policiji
Slovenska policija že ima delovno skupino za proučitev možnosti uporabe brezpilotnih letalnikov za potrebe policije. Letalnike že uporabljata nizozemska in švicarska policija, je dejala Bobnarjeva. Policija vidi uporabnost letalnikov predvsem pri iskanju pogrešanih oseb, še posebej na težavnem terenu, kakršen je gorski svet, za oglede lokacij večjih nesreč, nadzorovanje prometa, preprečevanje nezakonitih prehodov meje in spremljanje demonstracij, je naštela.

V Slovenski vojski so se za nakup brezpilotnih letalnikov že odločili, saj jih bodo potrebovali v okviru vojaških operacij za lažje in cenejše pridobivanje informacij o terenu. Vzpostaviti nameravajo program usposabljanja za operaterje brezpilotnih sistemov, je pojasnil polkovnik SV-ja Blaž Pavlin in dodal, da bodo sisteme uporabljali tudi v zaščitne in reševalne namene.

Strokovnjak za letalsko varnost Iztok Podbregar in svetovalec direktorja Kontrole zračnega prometa Slovenije Tone Magister sta se strinjala, da je treba regulacijo področja zastaviti na tak način, da bodo ob zagotavljanju primerne varnosti vseeno industriji omogočeni konkurenčni pogoji.