Nenavadna žival, ki je morje poseljevala pred 375 milijoni let, je znanstvenikom poznana od leta 2004 in pomeni pomemben člen v razvoju od rib do dvoživk, prvih vretenčarjev, ki so živeli na kopnem. Raziskovalci so zdaj prvič opisali spremembe na spodnjem delu lobanje te živali, in izkazalo se je, da je prehod na kopno zahteval še vse kaj drugega kot pretvorbo plavuti v noge.

Kot je povedal eden izmed raziskovalcev, Jason Downs, riba sama sicer še ni bila kopenska žival, saj je večino časa preživela v vodi, vendar s kratkimi "izleti" na kopno, saj je imela tako škrge kot pljuča. Šlo je za roparico, ki je v dolžino merila več kot dva metra, hranila pa se je najverjetneje tako z ribami v vodi kot z žuželkami na kopnem.

Znanstveniki so preiskovali predvsem postopno zmanjšanje kosti, imenovane hiomandibula, ki pri ribah povezuje možgane, nebo ust in škrge in usklajuje njihovo gibanje med prehranjevanjem in dihanjem v vodi. Z razvojem kopenske živali je ta kost postala ena izmed drobnih koščic v srednjem ušesu.

E. S.