Del čeljusti ogromne, 1-meterske prednice današnje piranhe. Foto: www.livescience.com
Del čeljusti ogromne, 1-meterske prednice današnje piranhe. Foto: www.livescience.com
Piranha
Piranhe ne ubijejo svojega plena, saj ga lahko, ko se mu zacelijo rane, znova pogrizejo. Foto: EPA

Raziskave fosila čeljusti namreč razkrivajo, da je pred osmimi oziroma 10 milijoni let živela prednica današnjih piranh, ki je bila od njih večja vsaj štirikrat.

Fosil našli pred več kot 100 leti
Fosil živali, ki so jo poimenovali megapiranha paranensis, so sicer našli že leta 1900 na obrežju reke v severovzhodnem delu Argentine, a je vse od takrat ležal pozabljen v muzeju. Čez 80 let je nato eden izmed paleontologov v predalniku muzeja znova odkril starodavno zgornjo čeljust s tremi ogromnimi zobmi.

Čeprav ne morejo natančno trditi, kaj je ta megapiranha jedla, znanstveniki predvidevajo, da je bila njena prehrana raznovrstna. Muči pa jih še eno vprašanje - današnje piranhe imajo šest zob, njihova prednica pa jih je imela sedem. Kaj se je torej skozi evolucijo zgodilo s sedmim zobom? Domnevajo, da sta se dva zoba združila v enega, ali pa je eden preprosto odpadel. "Morda bomo nekega dne izvedeli," so končali.

Piranhe še niso ubile človeka
Današnje piranhe živijo le v tekočih vodah Južne Amerike. Čeprav lahko v filmih in zgodbah večkrat zasledimo pripovedi o zlobnih napadnih na ljudi, je to le mit. Do zdaj namreč še ni bila ugotovljena človeška žrtev zaradi ugriza piranh.

Te ribe se namreč prehranjujejo z manjšimi ribicami in črvi. S svojega plena odgriznejo manjše koščke mesa, tako da žival ne umre, ampak čez čas okreva. Znanstveniki pravijo, da si tako piranhe zagotovijo "obnovljiv vir hrane".