Sapnik so naredili iz posebnih materialov, ki so jih razvili na londonski fakulteti. Gre za umetne polimere, ki po besedah raziskovalca Alexandra Seifaliana vsebujejo milijone majhnih lukenj. To omogoča živemu tkivu, da organ preraste. Da bi kar najbolje posnemali človeški sapnik, so naredili model z upogljivo teksturo, posnemali pa so tudi obroče, ki so trdnejši in sapnik objemajo.

Umetni sapnik - popolnoma enakih dimenzij kot je bolnikov - so nato prevlekli z matičnimi celicami, ki so jih pridobili iz kostnega mozga 36-letnika, obolelega za rakom. Ko so model, do polovice potopljen v tekočino, v kateri so bile pacientove celice, izpostavili na zraku, so celice dobile kisik, potreben za rast.

Operacijo so nato izvedli na švedski univerzitetni bolnišnici Karolinska v Stockholmu. Poseg je vodil kirurg Paolo Macchiarini, ki je pred tem prvi vstavil bolniku sapnik darovalca, ki pa so mu odstranili darovalčeve celice in jih nadomestili s pacientovimi, poroča portal New scientist.

Uspešna transplantacija prvega umetnega spanika pa zdravnike in znanstvenike navdaja z velikim upanjem. Največja prednost je namreč ta, da za transplantacije hudo bolnim ne bodo več nujno potrebni organi mrtvih darovalcev.