Ekipa znanstvenikov univerze Durham je o njihovih navadah glede pitja kave izprašala 200 študentov. Ugotovili so še, da na haluciniranje vpliva tudi stres, ki so mu izpostavljeni posamezniki.

Ko je telo pod stresom, izloča hormon kortizol, v večjih količinah pa se proizvaja po uživanju večjih količin kofeina. Prav presežne količine kortizola pa bi lahko bile krive za haluciniranje posameznika.

Simon Jones, ki opravlja doktorat iz psihologije in je vodil raziskavo, je pojasnil, da so prejšnje raziskave pokazale večjo nagnjenost k haluciniranju pri ljudeh, ki so v otroštvu doživeli kak pretres. Pri tem je izpostavil, da halucinacije niso nujno znak psihične bolezni, okoli tri odstotke ljudi pa glasove sliši redno.

Za dokaz bodo potrebne še druge raziskave
Med nenavadnimi pojavi, ki so jih doživeli študenti, so našteli videnje stvari, ki jih v resnici ni bilo tam, številne glasove in občutek prisotnosti ljudi, ki so že mrtvi. Kljub vsemu omenjenemu pa James ne more trditi, da je haluciniranje povezano s količino užitega kofeina, in dodaja, da bodo za to potrebne še številne raziskave. Lahko bi šlo zgolj za dejstvo, da ljudje pod stresom spijejo več kave. Četudi je kofein kriv za halucinacije, pa je njegova vloga zelo majhna v primerjavi z drugimi dejavniki v življenju, je še pojasnil James. Znanstveniki nameravajo zdaj raziskati še druge dejavnike prehranjevanja kot je uživanje sladkorja in maščob.

Euan Paul iz britanskega združenja za kavo pa je glede izsledkov raziskave skeptičen. Pojasnil je, da se je raziskava osredotočila le na ljudi, ki popijejo precej kave, poleg tega tudi ni podatkov o uživanju kakršnih koli drugih snovi, ki bi lahko povzročile halucinacije. Dodal je, da obstajajo številne raziskave, ki so preučili vse vidike vpliva kave oziroma kofeina na zdravlje ljudi, in so pokazale, da povprečno uživanje kofeina, to je 400 do 500 miligramov na dan, ne škoduje ljudem in bi lahko imela celo pozitivne učinke na zdravje ljudi.

A. M.