.
Po dolgih devetih letih potovanja je Nasin Dawn nazadnje prispel do protoplaneta Cerera. To je zgodovinski dosežek, saj tega nenavadnega objekta vse od odkritja leta 1801 človeštvo ni obiskalo; čeprav je nenavaden in sorazmerno blizu. Dawn se je v orbito Cerere, ki je v asteroidnem pasu za Marsom, uspešno utiril ob 13.36 po našem času, so sporočili z Nase. Potrditev je sledila z zamikom, saj med postopkom komunikacija z Zemljo ni bila mogoča.

Zgodovinski podvig je tudi zato, ker je Dawn postal prvo vesoljsko plovilo, ki je obkrožilo in natančno preučilo kar dve vesoljski telesi. Leta 2011 je namreč bilo za 14 mesecev na obisku pri planetoidu Vesta. Obenem gre za prvi obisk pritlikavega planeta v zgodovini.
Počasno in gladko utirjenje
Znanstveniki na Nasi so neučakani - tudi zato, ker Dawn poganjajo počasni ionski motorji in je za zadnjih 600.000 kilometrov potovanja porabil več mesecev. "Dawn bo zdaj pisal zgodovino. Naša ekipa je pripravljena in zagnana, da začne delo in preveri, kaj nam Cerera lahko ponudi," je izjavil vodja projekta Robert Mase z Nasinega JPL-ja.

Počasni ionski pogon pomeni drugačen način utirjenja v orbito. Dawn se je Cereri pravzaprav zelo približal že pred dnevi, a je letel mimo. Nato se je zelo upočasnil, obrnil smer in čisto počasi "smuknil" v orbito. Druge sonde morajo za zaviranje izvajati precej bolj zapletene manevre.
Do znanstvene orbite je še dolgo
"Brez ionskega pogona ne bi mogli izvesti paketa dveh raziskav z eno sondo. Zaradi te inovativne tehnologije lahko z Dawnom izvedemo ogromno znanstvenih raziskav - z majhnim proračunom," je dejal Mase. Celotna misija do predvidenega konca junija 2016 bo ameriške davkoplačevalce predvidoma stala 446 milijonov dolarjev.

Dawn sicer pravih znanstvenih opazovanj ne bo začel še kar nekaj časa. Sondiranje notranje strukture objekta bo moralo počakati do 23. aprila. Do takrat se bo namreč vesoljski robot polagoma, s pomočjo težnosti, spuščal do t. i. znanstvene orbite. Fotografiral ne bo, ker je na nočni strani Cerere. Na najbližji točki se bo trdnim tlom približal pri 378 kilometrih, kar je podobno razdalji med Mednarodno vesoljsko postajo in Zemljo.

Vodno bogastvo
Cerera, poimenovana po rimski boginji plodnosti, je še posebej v središču pozornosti zaradi nedavnih ugotovitev iz podatkov sonde Rosetta. Zdaj kaže, da so večino vode (in s tem pogojev za življenje) na Zemljo prinesli asteroidi. Cerera sodi mednje, pravzaprav je največji asteroid sploh.

Zdajšnji model Cererine strukture kaže, da ima kamnito jedro, debela plast vode je na njem, na samem vrhu pa še tanka in prašnata skorja. Dawn ima primerne instrumente, ki bodo pregledovali tudi strukturo notranjosti in preverili, ali model drži. Cererine vode naj bi bilo več, kot je vse sladke vode na Zemlji. Za zdaj še ni znano, ali je podzemna voda tekoča ali zaledenela. Prisotna naj bi bila tudi šibka atmosfera, deloma posledica izpihane pare.

Skrivnostne, svetle pike
Prisotnost večjih količin H₂O je pred časom potrdil Esin teleskop Herschel. Posnel je dva curka pare, ki izbruhata 21,6 tone vode na uro. Na istem področju Cerere (ne pa nujno na isti točki) je Dawn pred kratkim posnel številne svetleče lise. Njihov izvor ostaja nepojasnjen. Dawn bo poleg teh pik na površju, ki je očitno prestalo ogromno trkov z manjšimi asteroidi, iskal sledi morebitne obstoječe geološke aktivnosti.

Cerera je, tako kot Vesta, protoplanet. Je planetarni zarodek, ki - najverjetneje zaradi gravitacijskega vpliva Jupitra - ni nadaljeval razvoja. Je torej planetarni fosil in kot tak ponuja vpogled v prva poglavja nastanka Osončja.

"Ta nebesna telesa so vzorci materiala, iz katerega so nastali Venera, Zemlja in Mars. Iz Vesti podobnih teles naj bi nastal lep del središča Zemlje, medtem ko naj bi Cereri podobna telesa prinesla vodo," je pred dnevi povedal Mase.

Težave z opremo
Tudi to misijo zaznamujejo težave. Dve reakcijski kolesi od štirih sta že pred leti odpovedali. Ker služijo za stabilizacijo in primerno usmeritev sonde v prostoru, je okvara nekoliko omejila raziskovalne sposobnosti. Kot poroča Space.com, zaradi tega sonda troši precej več hidrazina, kemikalije za kemične potisnike. Dejstvo je še posebej neprijetno, ker ima sonda fiksno anteno in lahko hkrati ali opazuje površje Cerere ali pa komunicira z Zemljo. Število obratov, ki jih sonda lahko izvede, je precej zmanjšano.

Cerero je leta 1801 odkril sicilijski menih Giuseppe Piazzi. Do takrat astronomi niso vedeli za obstoj asteroidnega pasu, zato je Cerera kratkotrajno obveljala za planet. Sčasoma, ko so teleskopi ujeli vse več kamnitih sosedov, so objektu nadeli številko 1 (kot prvoodkriti) asteroid. Vesta nosi številko štiri. Beseda asteroid izhaja iz latinščine in pomeni 'podoben zvezdi'.

Leta 2006 je Cerera zaradi svojega hidrostatičnega ravnovesja pridobila še naziv pritlikavi planet skupaj s Plutonom. Mimogrede, sonda New Horizons je od Plutona zdaj oddaljena toliko, kot je Zemlja oddaljena od Sonca.

Prihodnje misije
V načrtu so še nove odprave na asteroide. Japonska Hajabusa je že na poti in namerava nazaj na Zemljo prinesti vzorce materiala. Z isto nalogo bo prihodnje leto Nasa poslala na pot OSIRIS-REx. V okviru dolgoročnega načrtovanja je odprava ARM. Vesoljska ladja naj bi ujela manjši asteroid, ga pripeljala v orbito okoli Meseca, nato naj bi nanj stopili astronavti. Financiranje zanjo še ni zagotovljeno.
Video: Postopek utirjenja v orbito