Uspeh je bil daleč od samoumevnega. Šlo je za korak v neznano - v do zdaj še nikoli doseženo - in z opremo, razvito le za ta primer. Za Rosetto, delo Evropske vesoljske agencije (ščepec je dodala tudi Nasa), je dvajset let dela, načrtovanja in potovanja, možnosti za srečen konec pa so ocenjevali na 50:50.

Nazadnje so malo po 17. uri z Esinega nadzornega središča misije v Darmstadtu ob vzklikih veselja sporočili: Sonda Philae se je kometu 67P/Čurjumov - Gerasimenko približala, na njem mehko pristala, se pripela in začenja svoje znanstvene operacije. To so sklepali na podlagi izvornega potrdilnega signala sonde.
Brez harpun
Okoli 17.45 pa so sledile tudi slabše novice na podlagi novih informacij o telemetriji robota. Vse kaže, da se harpuni nista sprožili, torej je naprava le deloma pritrjena na površje. To naj bi bilo mehko, saj se je Philae vanj pogreznil za štiri centimetre in se rahlo premika.

Na Esi pravijo, da neizstrelitev harpun za zdaj ni problematična - utegne pa postati, ko bo komet postal dejavnejši in močneje izpihovati prah in pline. Na agenciji razmišljajo, da bi harpune izstrelili zdaj, ko je Philae že na tleh, a je tudi to tvegano ob nedelujočem plinskem potisniku z druge strani.
Znano je vsaj to, da so se vijaki za led na pristajalnih nogah uspešno privijačili v tla. Sonda naj bi tako bila vsaj deloma stabilna.

Zatajil je plinski potisnik
Usodna ni bila niti druga napaka na pristajalnem sistemu. Med preverjanjem sistemov so na Esi ugotovili, da je zatajil potisnik na mrzli plin. Ta bi moral sondo držati "prilepljeno" na površje in preprečiti, da bi se ali odbila nazaj v vesolje ali pa se prevrnila. Gravitacija kometa je namreč zelo šibka. Imeli so tudi nekaj sreče, da jih ob takšni zatajitvi tehnologije ni presenetilo preveč strmo pobočje ali nepričakovana skala.

"Morda smo pristali dvakrat"
Tudi na Esi še ne povsem razumejo, kaj se je zares zgodilo - podatki o telemetriji so dvoumni. Nenavadno se jim je zdelo, da je radijski signal robotskega laboratorija precej nihal. Sicer se je vedno tudi vrnil nazaj in že v prvih treh urah zagotovil "zelo dobre znanstvene podatke", so zagotovili na večerni tiskovni konferenci, a vzroke za to morajo še najti.

Čudna nihanja so se pojavila tudi na detektorjih svetlobe. Na Esi poudarjajo, da za zdaj o vzrokih še špekulirajo, a takšna je zadnja neuradna razlaga: Philae se je po pristanku znova, zelo počasi, dvignil s površja in se začel prevračati; nato pa ponovno trčil ob tla v poprej predvideni legi.

"Mogoče nismo enkrat - mogoče smo pristali dvakrat," je napol v šali dejal predstavnik Ese.

Poudaril je, da znanstveni instrumenti kljub zapletom delajo s polno paro in da imajo na Zemlji že polne roke dela z analizo. Kaj bo pa jutri? "Jutri zjutraj bomo ponovno vzpostavili zvezo. Upamo, da bo Philae še vedno na istem mestu," so še sporočili iz Darmstadta.

Ker je Rosetta zaradi načrtovanih manevrov trenutno zunaj radijskega dosega Philae, bo vsekakor na nadaljevanje zgodbe treba počakati na četrtek. Sonda Philae bo medtem nadaljevala opravljanje svojega znanstvenega poslanstva in izvajala meritve. Glavna znanstvena misija se bo predvidoma raztezala čez prihodnje tri dni - odvisno predvsem od baterije v ohišju. Na voljo je še ena, ki se sproti polni s sončno energijo. Če bo sončne svetlobe dovolj, bo sonda Philae lahko delovala najpozneje do marca 2015, ko bo predvidoma postalo že prevroče.
Pionirski duh, Slovenija delno zraven
"Srž raziskovanja je vedno ista. Človeška bitja. Mi. Ljudje, ki sanjajo. Ki so z mislimi daleč v prihodnosti. Ljudje smo tako krhki, tako majhni in tako šibki, a kljub temu sposobnih takšnih epohalnih dosežkov. To me navdaja s ponosom, da sem pripadnik tako čudovite vrste," je dejal Roberto Battiston z Ese.
Slovenija je v uspehu udeležena le posredno. Ni namreč polnopravna članica Ese, temveč le sodelujoča.

Uspešna ločitev, Philae na poti
Postopek ločitve in pristanka je bil zapleten in dolgotrajen: izvajali so ga od torkovega večera do danes. Sama ločitev laboratorija Philae je bila uspešno izpeljana ob 9.30. Ob ločitvi se je pretrgala "popkovina", kabel med njima, zato sta bili dve uri komunikacije (razen določilnika položaja) s Philaeom prekinjene. Okoli 12. ure sta spet vzpostavili radijski stik. Ugotovili so, da je Philae pravilno razvil pristajalno opremo in da se spušča po predvideni poti.
Celoten pristajalni postopek je trajal sedem ur, tudi zato, ker se je sonda Philae proti kometu spuščala s hitrostjo en meter na sekundo. Pristanek je moral biti previdno mehek, saj je gravitacija kometa zelo šibka in premočan trk (in posledično odboj) bi lahko sondo odbil spet v vesolje ali pa jo prevrnil.
Postopek je bil izjemno natančen: hitrost kometa so zadnji trenutek izmerili do milimetra na uro ter na milimetre določili položaj in oddaljenost. Precej preračunavanja je povzročilo tudi to, da se komet vrti in v približno 12 urah naredi poln krog (vidno v galeriji spodaj).

Resne težave
Pristanek je bil tvegan zaradi več dejavnikov. Prvi: izvesti ga je moral izključno več kot pol milijarde kilometrov oddaljen računalnik. Zaradi oddaljenosti ga Esa ni mogla voditi v živo in tako sproti odpravljati morebitnih zapletov. Drugi dejavnik je površje kometa, ki je precej neravno, polno skal in drugih nevarnosti, ki lahko občutljivo opremo poškodujejo.

Na poti proti Soncu
Komet in sonda letita proti Soncu s hitrostjo 65.000 kilometrov na uro. Od Zemlje sta oddaljena približno pol milijarde kilometrov in sta nekje med Jupitrovo in Marsovo orbito. 67P sicer ni blizusončni komet, kot je bil lanski ISON, in bo našo zvezdo obkrožil na oddaljenosti, večji od Zemljine. Se bo pa kljub temu ob toploti aktiviral in razvil rep, Rosetta pa ga bo na poti ves čas spremljala. Z Zemljinega površja s prostimi očmi ne bo viden, potreben bo teleskop.

Življenje in voda
Cilj misije je na mestu samem (in situ) proučevati komet v celotnem potovanju od zamrznjenega stanja do toplotno aktiviranega. Philae bo preveril sestavo kometa in posnel panoramske fotografije s površja. Predvideno obdobje delovanja je en mesec, bolj optimistično pa več mesecev. Rosetta bo analizirala odvržene prašne delce in pline ter njihovo reagiranje s sončnim vetrom.
Nasa prispevala tri instrumente
Ena ključnih hipotez, ki jo bo odprava prihodnje mesece preverjala, je izvor vode na Zemlji. Pretežen del naj bi jo na modri planet prinesli prav kometi. Voda ima "prstni odtis" (razmerje med izotopi), zato bo Rosetta lahko točno preverila, ali se H₂O na 67/P ujema z zemeljskim. Druga hipoteza pravi, da so tudi organske snovi, gradnike življenja, na Zemljo prinesli kometi. Od skupno 21 znanstvenih instrumentov je tri prispevala Nasa. Sodelovala je tudi v pripravljalni fazi za misijo kot celoto, a je nazadnje odpovedala sodelovanje zaradi proračunskih rezov.

Zgrešena prva tarča
Sprva je bila Rosetta namenjena na komet 46P/Wirtanen, kjer naj bi pristala leta 2011. Malo pred načrtovanim vzletom leta 2003 se je na neki drugi misiji pokvarila nosilna raketa Ariane 5, zato so vse misije s tem pogonskim sistemom zamrznili; Esa pa je bila prisiljena izbrati drugi komet kot tarčo - leta 1969 odkriti 67P. Obstoj sta takrat naznanila Klim Ivanovič Čurjumov in Svetlana Ivanovna Gerasimenko (Sovjetska zveza).
"Kopalna račka"
Njegovo štiri kilometre veliko jedro tehta okoli 11 milijard ton, okoli lastne osi se obrne na 12,4 ure, okoli Sonca pa na 6,4 leta. Najbolj se mu bo približal 13. avgusta 2015 - v družbi Rosette. Je preščipnjene oblike in po besedah z Ese spominja na kopalno račko. Nenavadno strukturo bi lahko pripisali dvema mogočima izvoroma. Prvi je trk dveh kometov pri dovolj majhni hitrosti, da sta se zlepila. Druga možnost je "izčrpanost" vesoljskega telesa zaradi obletov Sonca, ki so ga postopoma erodirali do zdajšnje silhuete.

Esa pionir pri kometih
Esa se sicer lahko pohvali s precej uspešno in pionirsko zgodovino raziskovanja kometov. Že leta 1986 se je sonda Giotto na le 600 kilometrov približala Halleyjevemu kometu in dokazala, da so kometi polni organskih snovi. Ista sonda je šest let pozneje vajo ponovila s kometom Grigg - Skjellerup in analizirala njegovo jedro. Nasa je prvo odmevno tovrstno misijo, Deep Space 1, odposlala leta 2001, pet let pozneje pa je osupnila z Deep Impactom. Po tej misiji so se zgledovali na Esi: tudi Deep Impact je bil dvodelen, sonda se je kometu približala, nato pa vanj izstrelila masiven kos bakra in opazovala, kaj je odletelo v vesolje. Skupno vsem tem misijam je, da niso vključevale pristanka; največji podvig je bil polet skozi rep.
Arheološki ostanki
Kometi so skupki skal, prahu in zaledenele vode. So arheološki ostanki praosončja, tisti material, ki se v protoplanetarnem disku ni uspel zlepiti v večja telesa in nazadnje planete. Najstarejši med njimi štejejo 4,5 milijarde let, nekateri so ves ta čas preživeli skoraj popolnoma nespremenjeni (zaledeneli v oddaljenem Oortovem oblaku) in so posledično bogat vir informacij o tem zgodovinskem obdobju.

Misija Rosetta se bo uradno končala 31. decembra 2015.

Predviden način pristanka (v praksi brez plinskega potisnika):

Zapletena in dolgotrajna pot Rosette: