Raziskovalni skupini je z uporabo novega algoritma uspelo, da se je dobra tisočerica majhnih robotkov na ukaz prerazporedila tako, da so npr. izoblikovali krak zvezde ali pa črko K, poroča Science Daily. Namesto za razvoj enega kompleksnega robota se je skupina raje odločila za več manjših, ki pa prek preprostih vzorcev vedenja lahko tvorijo kompleksne oblike.
Na biološki ravni je namreč nešteto primerov povezovanja osnovnih gradnikov v kompleksne oblike in delovanje: organiziranje posameznih celic v zapletene organske strukture, delovanje rojev insektov, rib, ptic ipd.
Navdih v naravi
Vodja raziskave Radika Nagpal, profesorica na harvardski šoli za inženirstvo in aplikativne znanosti, je pojasnila svoj navdih, ki ga je našla v naravi: "Lepota bioloških sistemov je, da so tako elegantno preprosti, vendar lahko v velikem številu opravijo na videz nemogoče naloge. Na neki točki tako ne vidimo več posameznikov, zgolj še kolektiv, ki je postane entiteta sama po sebi." Pri tem jo še posebej zanimajo sistemi, kjer se posamezni deli lahko povezujejo med seboj za namene reševanja težav.

Vendar je znanstvenikom doslej v zgolj nekaj primerih uspelo ustvariti robotske roje, ki bi presegali 100 članov, predvsem zaradi omejitev algoritmov ter z delom in materialom poveznih stroškov. Ekipi Nagpalove pa je to uspelo preseči.

Prihodnost je tukaj, koordinacija velikega števila robotov bo nujna
Sistem je zasnovan kot koordinatni sistem, v katerem so štirje robotki določeni kot izvor koordinatnega sistema. Vsak izmed roja robotkov nato prek infrardeče svetlobe dobi dvodimenzionalno sliko, ki naj jo posnemajo s pomočjo primitivnega vedenja. To vključuje sledenje robu skupine, sledenje razdalji od izvora in ohranjanje občutka relativne lokacije. Nato se prek izmeničnih premikov gibljejo proti sprejemljivemu položaju.
Poleg tega imajo vgrajeno tudi možnost popravljanja lastnih napak, če npr. skrenejo s poti oz. če se pojavi "prometni zamašek". Zaradi preproste oblike imajo robotki sicer določene pomanjkljivosti, kar se kaže predvsem v zanesljivosti delovanja, a na skupinski ravni algoritem te težave preseže in tako doseže, da skupina izvede zadane naloge.
Skupina svoj dosežek vidi kot pomemben mejnik na poti k razvoju kolektivne umetne inteligence, ki bo prišla prav pri recimo čiščenju v ekoloških katastrofah ali pa pri komuniciranju med milijoni samovozečih vozil, zagotovo pa se dognanj ne bo branila niti vojska, ki bi tako lažje usklajevala večje število robotskih enot.