Oglas
Današnja elektronska vezja, zlasti uporabljena v računalnikih, postajajo vse bolj zapletena in s tem težavna za razvoj in proizvodnjo. Z gradniki, ki merijo le nekaj nanometrov, je težko zagotoviti zanesljivost delovanja, zato je vse težje razviti primerno proizvodno tehnologijo, ki zagotavlja uspešnost. Raziskovalci zato nenehno razmišljajo o alternativah, najbolj smiselna pa se zdi smer, pri kateri bi računalniška vezja gradila sama sebe, celo na zahtevo.
Da bi inženirji dosegli samogradnjo čipov, so uporabili posebno organsko molekulo, imenovano »quinquethiophene«, ki ima gibljive elektrone in se obnaša kot polprevodniški element. Molekule so povezane v ogljikovo verigo s silicijem na drugem koncu, ki igra vlogo sidra. Avtorji so molekule postavili na posebno podlago z izolatorjem, ki ima na robovih nameščene miniaturne elektrode. Molekule so se med temi elektrodami postavile v verigo in s tem postavile most, ki prevaja električni tok. Znanstvenikom je celo uspelo modulirati različne povezave v odvisnosti od vhodne napetosti.
Avtorji trdijo, da je bil eksperiment uspešnejši od pričakovanj, vendar je do resne rabe še zelo dolg razvoj. Trenutno skušajo razviti molekule, ki bi same izdelale tudi same elektrode, kar bi bila osnova za resnične samogradne čipe. Drobcene povezave, ki jih ustvarijo molekule, so povrh vsega zelo občutljive na zunanje snovi, kar povzroča dodatne prepreke. Po drugi strani pa je to priložnost za izdelavo posebnih tipal, kot so senzorji za ugotavljanje drobnih delcev v zraku.
Novico je napisal uporabnik Vladimir Djurdjič
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje