Inteligenčni kvocient pri 14. letih in tisti pri 18. letih nista nujno enaka. Foto: BoBo
Inteligenčni kvocient pri 14. letih in tisti pri 18. letih nista nujno enaka. Foto: BoBo

Do zdaj je veljalo, da je intelektualna sposobnost bolj ali manj enaka vse življenje, zdaj pa so raziskovalci univerzitetnega kolidža v Londonu dokazali, da to ni res. V raziskavi, pri kateri je sodelovalo 19 fantov in 14 deklet, so namreč ugotovili, da se lahko IQ zviša. Pa tudi zniža.

Najstnikom, ki so sodelovali pri raziskavi, so namreč pri njihovih 14 letih s pomočjo verbalnih in slikovnih testov določili IQ in preverili delovanje njihovih možganskih funkcij. Leta 2008, torej štiri leta pozneje, ko so sodelujoči dopolnili 18 let, so teste ponovili in izkazalo se je, da so rezultati kar pri 39 odstotkih drugačni. V 21 odstotkih je šlo za spremembe v t. i. preizkusu sposobnosti dokončanja nalog oz. prostorskega dojemanja.

Odkritje je še pomembnejše zato, ker so znanstveniki sočasno ugotovili, da je višanje oz. nižanje inteligenčnega kvocienta, povezano z valovanji v različnih delih možganov - pri tistih, ki se jim je zvišal besedni IQ, so strokovnjaki zaznali večje delovanje leve polovice možganov oz. dela, ki je "odgovoren" za govor, prostorsko dojemanje pa je povezano z malimi možgani, za katere je že znano, da usmerjajo gibanje.

"Otroke že zgodaj ocenjujemo"
Raziskavo je usmerjala profesorica Cathy Price, ki je po objavi raziskave v znanstveni reviji Nature za BBC pojasnila, da rezultati kažejo na to, da se lahko intelekt razvija. "Nagnjeni smo k temu, da otroke že zgodaj ocenjujemo in na ta način usmerjamo potek njihovega izobraževanja. Zdaj pa smo dokazali, da se njihov še kako razvija," o pomenu odkritja pravi Priceova.