Tudi – ali še posebej – domači planet je treba razumeti
V vesolju je nov satelit, ki bo preučeval živelj v oceanih, kakovost ozračja in učinke podnebnih sprememb. To je Nasin PACE, za katerim sta dve desetletji načrtovanja in več poskusov črtanja s strani ameriške politike.
PACE je bil v soncesinhrono tirnico na višini 677 kilometrov izstreljen v četrtek iz Cape Canaverala (Florida, ZDA) na SpaceX-ovi raketi Falcon 9 in po navedbah Nase deluje dobro.
Video 1: Nasin posnetek izstrelitve
Satelit bo opazoval vodna telesa v ultravijolični, vidni svetlobi in bližnji infrardeči (instrument OCI). Preučeval bo gibanje rastlinskega planktona (fitoplanktona). "Znanstvenikom bo prvič omogočil sledenje populacijam fitoplanktona na globalni, dnevni ravni," poudarjajo na Nasi. Fitoplankton je največji proizvajalec kisika na Zemlji, prekaša vse kopno zelenje, in je potemtakem pomemben nevtralizator izpustov ogljikovega dvokisa.
PACE je opremljen tudi z dvema polarimetroma, torej napravama, ki zaznavata polarizacijo svetlobe (SPEXone, HARP2). Polarizacija pomeni, da del fotonov svetlobe niha v skupni ravnini, in ne naključno. Tako bo preučeval interakcijo med sončno svetlobo delci atmosfere. Znanstveniki se nadejajo boljšega razumevanja aerosolov, oblakov in kakovosti zraka krajevno ter globalno.
Odprava bo trajala predvidoma tri leta, ima pa goriva za devet let. Podrobnosti so na voljo tukaj.
Satelit so zasnovali že na začetku tisočletja, a je vedno ostajal na dnu, brez ustreznega financiranja. Projekt je med drugim leta 2018 ustavila administracija takratnega predsednika ZDA Donalda Trumpa, domnevno zato, ker Trump ni bil navdušen nad planetarno znanostjo, ki opozarja na nevarnost podnebnih sprememb, nakar so ga oživeli kongresniki.
Video 2, 3: Nasini novinarski konferenci pred izstrelitvijo s podrobnostmi
Video 4, 5: Nasina kratka pojasnilnika
Še en teden, še ena izstrelitev Starlinkov
Podjetje SpaceX je v petek z Vandenberga (Kalifornija, ZDA) izstrelilo še enega Falcona 9, in sicer z 22 sateliti Starlink. Prva stopnja rakete je na 14 poletih v vesolje dostavila 134 ton tovora vključno z 279 sateliti Starlink.
Video: Posnetek dogodka
Konstelacija ima že skoraj 5300 satelitov. Namenjeni so dostopu do medmrežja iz vesolja, po novem pa tudi neposredni komunikaciji s prenosnimi telefoni.
Starlink v Rusiji?
Storitve Starlink naj bi nedavno začela uporabljati tudi ruska vojska, piše medij Newsweek. To bo nedvomno povzročilo veliko slabe volje v ameriški politiki, ki podpira Ukrajino.
Ruski vojaki naj bi masovno uvažali Starlinkove antene prek Dubaja, imeli naj bi licenčne račune in jih koristili na okupiranih območjih Ukrajine. Sicer ni nujno, da SpaceX ali njegov prvi mož Elon Musk za to početje vesta, ali pa da sta ga odobrila, piše Newsweek.
Terminali naj bi bili registrirani na tuja podjetja, denimo ciprska.
Ruska država sicer zavrača uporabo Starlinka na njenem ozemlju in pripravlja svojo satelitsko konstelacijo za dostop do medmrežja iz orbite.
SpaceX je na začetku velike ruske invazije v Ukrajini pomagal tej državi z večjo količino Starlink terminalov, ki koristijo tudi vojaškim operacijam ukrajinske vojske.
Kononenko podrl rekord
Kozmonavt Oleg Kononenko je podrl rekord po skupnem času v vesolju. V četrtek je presegel 878 dni, 11 ur, 29 minut in 48 sekund, kolikor je znašal dozdajšnji rekord kozmonavta Genadija Padalke, piše TASS. Njegov aktualni, že peti polet bo še trajal (začel se je septembra lani, poglavje 5), zato številka ni končna. 5. junija bo kot prvi človek dosegel 1000 dni v vesolju, na koncu pa okoli 1100 dni – odvisno od točnega datuma vrnitve, ki ni zacementiran. 59-letni Kononenko je v kozmonavtskih vrstah od leta 1996, krstni polet je doživel leta 2008. "V vesolje letim, da počnem, kar me veseli, ne da postavljam rekorde," je povedal za TASS. Dodal je: "Ponosen sem na vse svoje dosežke, bolj pa sem ponosen, da ima rekord v skupnem trajanju človekovega bivanja v vesolju še vedno ruski kozmonavt." Ti zasedajo osem najvišjih mest na lestvici. Prva astronavtka je Američanka Peggy Whitson s 675 dnevi.
Najdaljši posamični polet pripada kozmonavtu Valeriju Poljakovu (slabih 438 dni na nekdanji vesoljski postaji Mir).
FOTO: ESO 245-5 in Hubble
Hubblova ekipa je ta teden izpostavila fotografijo nenavadne galaksije ESO 245-5. Galaksija je relativno blizu, oddaljena je zgolj 15 milijonov svetlobnih let, leži v ozvezdju Feniksa. Nenavadna pa je zato, ker nima očitne strukture razen prečke. Podrobneje tukaj.
FOTO: Ikonična fotografija iz vesolja
Pred točno 40 leti, 7. februarja 1984, je ameriški astronavt Bruce McCandless II opravil prvi vesoljski sprehod brez varnostnega kabla. Neprivezan je prosto lebdel v vesolju, za manevriranje je uporabil napravo MMU (Manned Maneuvering Unit) z dušikovimi potisniki. Kolegi z odprave STS-41b so zavihteli fotoaparate, nastala je serija ikoničnih fotografij, ki prikazujejo krhkega astronavta, izpostavljenega ogromni praznini nad svetlo Zemljo. Več posnetkov je na voljo tukaj.
Video 1: McCandless II v vesolju
Astronavti so med vesoljskimi sprehodi, torej aktivnosti zunaj vesoljskih plovil, navadno privezani s kablom. Brez tega bi bili v nevarnosti, z enim nepremišljenim dotikom bi lahko odlebdeli v smrt.
MMU je omogočil več svobode. Z njim so astronavti leta 1984 med drugim odleteli do dveh pokvarjenih satelitov (Westar VI, Palapa B2) in jih nato dostavili v tovorni prostor Space Shuttla. To je bil eden redkih primerov vrnitve umetnega satelita, ki za to ni bil izdelan, na Zemljo. Podoben poskus na satelitu SSM (Solar Maximum Mission) je spodletel. Več v spodnjih videoposnetkih. MMU so kmalu zatem upokojili, ker je še vedno preveč tvegan za okus zahodnih vesoljskih agencij. Kaj, če se pokvari, ko se astronavt oddaljuje od plovila? Lahko ga čaka počasna zadušitev na videoprenosu – v grozo občinstva.
Njegov naslednik je manjši SAFER in je na Mednarodni vesoljski postaji v rezervi, zgolj za nujne primere.
Video 2: Neuspeli poskus pridobitve satelita SSM
Video 3: Dokumentarec o misiji s satelitoma Palapa B2 in Westar VI
Video 4: Promocijski video o MMU-ju iz 80' let
Nekatere zanimive slovenske strani o vesolju
Portal v vesolje
Podkast Temna stran Lune (nova epizoda)
Podkast ApolloLajka (nova epizoda)
Revija Življenje in tehnika
Astronomska revija Spika
Revija Obramba
Agencija Tromba
Zavod Cosmolab
Spletna stran Andros
Astronomsko društvo Vega
Astronomsko društvo Orion
Astronomski krožek Gimnazije Šentvid
Fizik o vesoljskem vremenu: Sončni blog
Podkast Sončni blog (nova epizoda)
NOTICE:
| 13. februarja bo uradno odprta Evropska pisarna za izobraževanje na področju vesolju v Sloveniji (ESERO Slovenija). To je skupni projekt Ese, slovenskega Centra šolskih in obšolskih dejavnosti in Centra Noordung v Vitanju. To je tudi del Slovenske vesoljske strategije, ki želi več ljudi pritegniti na področje znanosti, tehnologije, inženirstva in matematike. Otvoritveni dogodek bo 13. februarja v Vitanju, več tukaj. | Med zadnjim poletom raketoplana VSS Unity ameriškega podjetja Virgin Galactic se je zgodil varnostni incident. Zaponka, ki pripenja VSS Unity na letalo VMS Eve, je nepričakovano odpadla. Virgin Galactic je o tem obvestil ameriško agencijo FAA, preiskava je v teku, posnetki so na voljo. Več o poletu tukaj, videopovzetek tukaj. | Zasebni vesoljski polet Polaris Dawn, na katerim naj bi izvedli prvi zasebni vesoljski sprehod v zgodovini, je zamaknjen na letošnje poletje. Med razlogi za zamik naj bi bili zapleti s skafandri. Več tukaj. |
| Stari, upokojeni Esin satelit ERS-2 bo kmalu zgorel v ozračju. Izstreljen je bil leta 1995, deloval je 1 leto, pripomogel je k razumevanju podnebnih sprememb. Več o njem tukaj. | Naslednji četrtek bo izstreljena druga komercialna misija s ciljem pristanka na Luni v okviru Nasinega programa CLPS. Gre za misijo IM-1 podjetja Intuitive Machines, ki je od Nase prejelo denar za poskus dostave tovora na Zemljin naravni satelit, in ki med drugim preizkuša nov način merjenja vsebine rezervoarja v vesolju ter preverja radijski šum pri Luni, kar so priprave na IM-3, kjer bo predvidoma poletel mini radijski teleskop pod budnim vodstvom slovenskega znanstvenika Anžeta Slosarja. Prva misija programa CLPS (Peregrine) je sicer spodletela. Več o IM-1 tukaj. | Lunarni kolonisti bi lahko v predelanem Mesečevem prahu gojili čičeriko, saj je ta najbolj odporna nanj, kaže sveži eksperiment. Več tukaj in tukaj. |
| Nasin institut JPL, znan po marsovskih roverjih, sondah Juno, Voyager in številnih drugih, je zapletov pri sprejemanju zveznega proračuna začel odpuščati. Na cesto gre več kot 500 ljudi oziroma osem odstotkov delovne sile. Več tukaj. | Nasin oziroma JPL-ov marsovski rover Perseverance je uspel posneti pokvarjenega in upokojenega letalnika Ingenuity. Še nekaj o prihodnosti: naslednji marsovski helikopterček naj bi letel do višine kar 100 metrov, zmogel naj bi do pet kilogramov tovora. Več v obširni razpravi na tem videoposnetku. | Nasina sonda Juno je decembra lani pri oddaljenosti 1500 kilometrov obletela Jupitrovo luno Io, kar je najbližje v zadnjih dveh desetletjih. Agencija je zdaj objavila surove posnetke in javnost vabi k obdelovanju. Več tukaj. |
| Tudi Saturnova luna Mimas naj bi imela podledni ocean, ki naj bi zapovrh nastal pred kratkim, kaže nova raziskava v reviji Nature. | Nasa je eno svojih velikih radijskih anten omrežja DSN, namenjenega komuniciranju z oddaljenimi sondami, opremila s sprejemnikom laserja, in ga uspešno preizkusila, ko je prejel laserski signal sonde Psyhe (znane tudi po mačjem videu, poglavje 13). Več tukaj. | Težava z računalnikom Voyagerja 1 še vedno ni razrešena, sporoča institut JPL. Več o napaki v decembrskem poglavju 10. |
| Supermasivna črna luknja v središču naše galaksije, Strelec A*, se vrti tako hitro, da je bolj kot krogli podobna žogi za ameriški nogomet, kaže raziskava v reviji MNRAS. Več tukaj. | 4,4-metrski kitajski teleskop (Jiaotong University Spectroscopic Telescope), iskalec zunajosončnih planetov, bo začel delovati leta 2026, piše Šinhua (Xinhua). | Indija načrtuje kar 30 izstrelitev nosilnih raket v prihodnjih 15 mesecih, kar kaže na hitro krepitev njenega vesoljskega programa, poroča India Today. |
| Kitajska želi spodbuditi razvoj zasebnih vesoljskih postaj, kaže novi načrt, o katerem poroča SpaceNews. | Sonce je v petek oddalo močan blišč ranga X 3.4 in izbruh koronarne mase, zaradi česar so se zgodile motenje v radijskih zvezah na delu južne poloble. | Pred 50 leti, 8. februarja 1974, se je končala poslednja odprava na takratno ameriško vesoljsko postajo Skylab. Več tukaj, videopovzetek tukaj. |
NA VIDIKU:
Sreda, 14. februar - Falcon 9 - IM-1
Četrtek, 15. februar - H3 - drugi polet
Sobota, 17. februar - GSLV - INSAT-3DS
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje