Obiskovalci Science Museuma so med različnimi dosežki na področju znanosti in tehnologije izbirali tiste, ki so imele največji pomen za človeštvo. Poleg rentgena so med pomembne dosežke uvrstili še antibiotik (1928), odkritje dvojne spirale DNK-ja (1953). Sledili so še: parni vlak (1712), telegraf (1837), razvoj Fordovega avtomobila T (1908), ki je bil dostopen tudi za množico, izstrelitev prve rakete V2 (1944). Več o odkritjih na povezavi.

Rentgen je metoda slikovne diagnostike v medicini, ki deluje na podlagi anod in katod. Pri rentgenskem slikanju v anodi rentgenske cevi nastanejo fotoni zavornega sevanja. Fotoni so nosilci elektromagnetnega polja - kot je svetloba, njihova energija pa je tem večja, čim krajša je valovna dolžina elektromagnetnega sevanja. Ko rentgen pri prehodu vstopnega snopa skozi telo oddaja snop rentgenskih fotonov ob primerni intenziteti, se v različnih tkivih različno oslabijo rentgenski fotoni. Največja oslabitev je na tistih delih, kjer je največje število atomov, iz katerih je sestavljena snov. In nasprotno. Oslabitev je najmanjša na tistih delih, kjer je malo atomskih elementov. Na podlagi osvetlitve dobimo rentgensko sliko s kostmi in z mehkim tkivom.

Kot so zapisali na spletni strani Science Museuma: »Rentgenska slika je revolucionarno pripomogla k delu zdravnikov pri odkrivanju bolezni in poškodb. Prvič v zgodovini človeštva so lahko videli kosti in druge strukture znotraj telesa, tako da se zdravnikom ni bilo treba več zanašati le na simptome bolnika, vzorce tkiva ali celo na izvedbo operacij.«

Nemški znanstvenik Wilhelm Conrad Röntgen je za odkritje v atomski fiziki prejel Nobelovo nagrado leta 1901. Ker je bilo odkritje takrat tako novo in tako neznano, ga je označil z X-om, zato se tudi v anglešči napiše »X-ray« (X-žarek).