V novi futurološki raziskavi, ki jo je naročil Canon Europe, futurolog Ian Pearson napoveduje, da bi bile majhne robotske žuželke, razvite za vojaški nadzor, lahko uporabljene za vohunjenje v pisarnah ali za vnašanje zlonamerne programske ali strojne opreme v ključno opremo. Poleg tega bi bila umetna inteligenca lahko uporabljena za izdelavo naprednejših virusov ali pa bi postala grožnja že sama po sebi. Pametne bakterije bi bile organizirane v visokozmogljive inteligentne naprave za zbiranje informacij po pisarnah.

Med največjimi grožnjami male naprave za shranjevanje podatkov
Med največjimi grožnjami pisarne v prihodnosti so omenjene smernice prehajanja na vse manjše in vse zmogljivejše naprave za shranjevanje podatkov. Z uporabo majhnih, vsakdanjih shranjevalnih pripomočkov, kot so USB-ključi, predvajalniki glasbe ali prenosni telefoni, je namreč iz pisarne mogoče neopaženo odnesti velikanske količine podatkov.

Proti tej grožnji se bo uporabljala tehnologija umetne inteligence, podobna trenutnim sistemom letališke varnosti, s katerimi bo mogoče odkrivati nenavadno ali sumljivo vedenje v pisarnah.

Prstni odtisi z elektronskim vezjem
Kot odgovor na prihajajoče varnostne grožnje bo zato ključnega pomena napredek na področju overitve (avtentikacije) uporabnikov. Razvoj se bo, na primer, izvajal na področju tiskanja elektronskih vezij v pomembne dokumente in elektronskih podpisov z uporabo posebnih črnil. S tem bo zagotovljena močna dodatna raven zaščite dokumentov. Elektronska vezja bo mogoče natisniti neposredno na površino kože in s tem ustvariti napredne prstne odtise ali tako imenovano dejavno kožo za shranjevanje podatkov ali identifikacijo.

Kakšna bo pisarna prihodnosti?
Glede na izsledke raziskave bo v pisarni jutrišnjega dne več prostora namenjeno sestankom in skupinskemu delu. Računalniške zaslone bodo delno nadomestila videoočala in aktivne kontaktne leče, 3D-tiskalniki in zasloni pa bodo sposobni hitro ustvarjati tridimenzionalne konceptne modele.

Zaradi napredka v umetni inteligenci strojev bodo administrativna dela postala vse bolj avtomatizirana, zato bomo vse več delali stran od pisalne mize in naloge reševali skupaj s sodelavci in ljudmi iz drugih podjetij. Rezultat bo povečan obseg dela zunaj matične družbe v tako imenovanih »teledelovnih centrih«. V teh skupnostnih delovnih okoljih bo na voljo več zmogljivih naprav, tudi veliki večfunkcijski tiskalni centri, ki bodo poenostavili varno in storilno sodelovanje in izmenjavo informacij med sodelavci.

Če bo več zaposlenih iz različnih oddelkov ali podjetij delalo skupaj, bo varnost podatkov in naprav še pomembnejša. Delovne skupine bodo doživele napredek, večkrat se bo zgodilo, da se sodelavci nikoli ne bodo srečali v živo.