1. ApolloLajka: Slovenska vesoljska strategija

Sorodna novica Slovenska vesoljska strategija, nova evropska sonda in izstrelitev Starshipa

Ne še tako v preteklosti je bilo vesolje z vesoljskimi tehnologijami vred nekaj, s čimer so se ukvarjali izključno veliki. A vesoljski sektor se v zadnjih letih spreminja s svetlobno hitrostjo in pri vsem tem pestrem dogajanju Slovenija nikakor ne stoji več ob strani. Od leta 2016, ko smo postali pridružena članica Evropske vesoljske agencije, smo nanizali vrsto uspehov; imamo tri izvrstno delujoče satelite v orbiti in števila podjetja, ki so danes prepoznavna na področju vesoljskih tehnologij. Pot do teh uspehov je v pomembni meri pomagala utirati Tanja Permozer, vodja Slovenske vesoljske pisarne na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, kjer so zdaj vse dozdajšnje izkušnje in predvsem načrte za prihodnost strnili v Slovenski vesoljski strategiji (poglavje 1). Kako je bila ta pot videti od blizu in kaj vse se še obeta, izveste v tokratni ApolloLajki.

2. Troje sokolov

Ameriško podjetje SpaceX je ta teden opravilo tri izstrelitve falconov 9.

Prvi je v nedeljo poletel s Cape Canaverala (Florida, ZDA). V prehodno geosinhrono tirnico je dostavil satelit PSN Satria. Prva stopnja je pristala na robotski ladji, v vesolju je bila skupno dvanajstkrat.

Video 1: Posnetek izstrelitve PNS SATRIA

Drugi Sokol se je v četrtek dvignil z Vandeberga (Kalifornija, ZDA) in v načrtovano tirnico odnesel 47 satelitov Starlink. Prva stopnja je štirikrat obiskala vesolje.

Video 2: Posnetek izstrelitve Starlinkov

Tretji falcon 9 se je v nebo pognal v petek, spet s Cape Canaverala. Tovor: 56 Starlinkov. Prva stopnja je opravila devet poletov.

Video 3: Posnetek izstrelitve Starlinkov

3. Predzadnji polet rakete Delta IV Heavy

Ameriška družba United Launch Alliance (ULA) je v četrtek s Cape Canaverala (Florida, ZDA) izstrelila raketo Delta IV Heavy na misiji NROL-68 za ameriško obrambno ministrstvo. Tovor je zaupne narave.

Delta IV Heavy je 72 metrov visoka dvostopenjska raketa, ki lahko v nizkozemeljsko tirnico odtovori do slabih 29 ton tovora. Od leta 2004 je poletela 15-krat. ULA se pohvali, da s 100-odstotno zanesljivostjo, čeprav je bil uspeh prvega poleta nekoliko vprašljiv. Načrtovana je samo še ena izstrelitev prihodnje leto, nato se bo mogočni Delta IV Heavy, nekaj časa najzmogljivejša aktivna raketa na svetu, poslovil.

Pomenljivo je, da je to bila prva izstrelitev za družbo ULA letos – medtem ko konkurenčni SpaceX rakete prižiga kot po tekočem traku. Krstni polet novega Vulcana, ki bo nadomestil raketo Atlas V, odgovor na cenejši SpaceX, je načrtovan za letos, a se nenehno zamika v prihodnost.

Video: Posnetek dogodka

4. Kitajska izstrelila raketo Dolgi pohod-6

V torek je Kitajska s Taijuana (Taiyuan) izstrelila raketo Dolgi pohod-6. Ta je v načrtovano tirnico oddala satelit Šijan-25 (Shiyan-25). Namenjen bo "tehnološkim poskusom" pri opazovanju Zemlje, piše država agencija Šinhua (Xinhua).

Dolgi pohod-6 je 3,5 metra široka in 29 metrov visoka tristopenjska raketa. V soncesinhrono tirnico zmore ponesti eno tono. To je bila njegova enajsta izstrelitev (vse uspešne) in 477. izstrelitev v raketni družini Dolgi pohod.

5. Kaj bo prineslo Roskozmosovo ukvarjanje z vojno v Ukrajini

Ruska vesoljska korporacija Roskozmos bo sestavljala vojaško enoto, ki se bo udeležila vojne v Ukrajini, piše ameriški medij Financial Times. Enota z imenom Uran bo sestavljena iz zaposlenih Roskozmosa in hčerinskih družb. Prostovoljci bodo mesečno prejeli po 270.000 rubljev oziroma slabih tri tisoč evrov, kar je precej več od plače povprečne plače zaposlenega v Roskozmosu, piše časopis. Roskozmos sicer projekta ni potrdil.

Roskozmos s tem tvega dodatno zaostritev vesoljskih odnosov, ki so se po začetku velike ruske invazije v Ukrajini skoraj povsem sesuli. Skoraj. Izjema ostaja Mednarodna vesoljska postaja, kjer Rusija na eni in ZDA z zahodnimi partnerji na drugi strani nemoteno sodelujejo. Zdaj je na tnalu tudi MVP. Nekaj ameriških astronavtov, nekoč srditih zagovornikov vesoljskega povezovanja, kot sta Scott Kelly in Terry Virts, javno poziva k prekinitvi sodelovanja z Rusijo tudi pri MVP-ju, po poročanju ArsTechnice pa se precej jeze kuha v vrhu ameriške politike. Nasa bo precej težje zagovarjala stališče, da je treba Roskozmosu pretežno prihraniti sankcije, če se ta neposredno, s puškami zaposlenih v roki, bojuje z Ukrajinci.

V preteklih nekaj letih je sicer bila Rusija tista, ki je grozila z odhodom z Mednarodne vesoljske postaje. Nekdanji vodja Roskozmosa Dimitrij Rogozin, mož bojevite narave, je redno pretresal uzance v vesoljskih krogih, napovedoval prekinitev odnosov, lepil politična sporočila na rakete in v imenu organizacije podprl ruski napad na Ukrajino. Ko je bil predčasno zamenjan, si je marsikdo na Zahodu oddahnil. Njegovo mesto je prevzel precej bolj umirjen veteranski kozmonavt Sergej Krikaljov, ki je za nekaj časa vrnil duh profesionalizma.

Kaj pomeni Roskozmosov fizični vstop v vojno v Ukrajini, bo pokazal čas. Možnost prekinitve sodelovanja ostaja razmeroma majhna. Razlog tiči predvsem v konstrukciji Mednarodne vesoljske postaje, saj sta ruski in ameriški odsek medsebojno odvisna, ločitev bi bila zahtevna, nevarna, terjala bi vsaj nekaj let in zajetno vsoto denarja. Ko bi se zgodila hipotetična ločitev, bi ostalo zgolj nekaj let delovanja, zato se razhod preprosto ne splača. A stvari se lahko spremenijo, če pridejo čustva do vrelišča.

Sorodna novica Akcija Wagnerja tako naglo končana, kot se je začela. Prigožin se po dogovoru seli v Belorusijo.

Notranje vrenje v Rusiji

Mimogrede, Rogozin si je po odhodu z Roskozmosa nadel vojaško opremo in odšel v Ukrajino, kjer je bil tudi poškodovan.

V pravkar potekajočem uporu Wagnerja je javno izrazil podporo predsedniku Ruske federacije Vladimirju Putinu.

Vprašanje je, kako bo notranji ruski konflikt vplival na rusko vesolje in zmožnost Rusije, da sodeluje pri Mednarodni vesoljski postaji. Stvari potekajo hitro, nepredvidljivo in bodo najbrž jasnejše do prihodnjega Vesoljskega tednika.

6. Vesoljski sprehod kozmonavtov

Kozmonavta Sergej Prokopjev in Dimitrij Petelin sta v petek opravila šesturni vesoljski sprehod pri MVP-ju. Na modul Zvezda sta vgradila novo radijsko napravo in odstranila nekaj stare opreme. Zunanjost starajočega se modula sta tudi fotografirala. Po vrnitvi v notranjost sta izrazila presenečenje nad umazanijo. Zunanjost Zvezde je umazana kot prežgana ponev, sta izjavila po poročanju TASS-a.

7. NOTICE:

8. Globus: Vesoljska tekma

Sorodna novica "Neverjetno veliko zvezd je!"

Sorodna novica Kitajci na Luno pred letom 2030, vesoljska tekma postaja napeta

V vesolju je še pred desetletji potekala tekma med ZDA in Rusijo, zdaj je pri raziskovanju vesolja že nekaj let gneča. Kitajska, Indija, Japonska, Evropska unija, premožni Zemljani ... vsi se ukvarjajo z dragimi vesoljskimi projekti.
Tudi Slovenija je pred dnevi v javno obravnavo poslala osnutek svoje prve vesoljske strategije. Kaj prinaša in kdaj bo človek spet stopil na Luno? S temi vprašanji se je ukvarjala nedavna oddaja TV Slovenija – Globus, ki je za krajši pogovor pridobila tudi vesoljeplovko slovenskega rodu Sunito Williams. Vabljeni k ogledu.

9. Fosfor v Enkeladu

Saturnova luna Enkelad vsebuje fosfor, element, ki je po našem vedenju nujen za življenje in ga denimo najdemo v DNK-ju, kaže sveža raziskava.

Enkelad je luna, prekrita z debelim ledenim oklepom, pod katerim se skriva ocean tekoče vode. Ocean je najbrž precej topel in prodira skozi led, kar sproža vodne gejzirje na površju in nastanek oblakov iz drobnih, ledenih zrn, ki med drugim napajajo Saturnov prstan E. Skozi gejzirje je nekoč letela Nasina sonda Cassini in jih spektroskopsko preučila.

Znanstveniki so doslej iz teh podatkov izbrskali marsikaj: natrij, klor, kalij, pa tudi sestavine aminokislin (poglavje 5), zdaj pa še fosfor v obliki natrijevih fosfatov. Znanstveniki sklepajo, da je koncentracija fosforja v Enkeladu 100-kratnik tiste v Zemljinih oceanih. Podrobneje v Nasini objavi.

Iz podatkov sonde Cassini je mogoče sklepati, da ima Enkelad pod ledom najmanj 10 kilometrov globok ocean s toplo vodo in termalnimi vrelci na kamnitem dnu. Ima torej toplotno in kemično energijo, zapleteno organsko kemijo in vodo, ki je blago bazična. Poleg Jupitrove lune Evropa je najboljši kandidat za najdbo morebitnega zunajzemeljskega življenja v Osončju.

To nikakor ni dokaz za življenje v Enkeladu, je pa dokaz, da so v Enkeladu vsaj nekatere nujnosti za razvoj življenja.

Cassini se je skozi Saturnov sistem podil med letoma 2004 in 2017. Na koncu se je pognal v Saturnovo ozračje, da ne bi kontaminiral nebesnih teles, kot je ravno Enkelad.

Gejzirje pri Enkeladu je pred kratkim posnel vesoljski teleskop James Webb. Več tukaj.

10. TRAPPIST-1 c ni podoben Veneri

"Samo" 40 svetlobnih let stran, torej v galaktični soseščini, je izjemno zanimiv planetarni sistem okoli zvezde Trappist-1. Vsebuje namreč kar sedem kamnitih planetov, ki so podobne velikosti in mase kot Zemlja. Na nekaterih naj bi bilo ravno prav toplo za obstoj vode v tekoči obliki. Odkritje je v prejšnjem desetletju dvignilo precej prahu, objavljeni so bili številni članki, v katerih so znanstveniki na podlagi omejenih podatkov učeno ugibali, kakšne so tamkajšnje razmere. Predvsem pa: ali je kakšen izmed trappistnikov primeren za razvoj življenja? Lep del teh člankov se je končal z napovedjo, da bomo izvedeli več, ko bomo imeli na voljo vesoljski teleskop naslednje generacije.

In vesoljski teleskop James Webb je zdaj – na voljo. Pred kratkim se je lotil notranjega planeta z nazivom Trappist-1 b in pričakovano ugotovil, da gre za vroč planet, katerega dnevna stran ima 230 stopinj Celzija in ki bi lahko imel atmosfero s tlakom do 0,1 bara. Do življenja precej neprijazno (poglavje 11).

Zdaj se je lotil njegovega soseda, Trappista-1 c.

Znanstveniki so domnevali, da je Trappist-1 c podoben Veneri, saj je podobne velikosti, mase in od zvezde podobno obsijan. Torej, predstavljali so si, da gre za peklensko vroč planet z gostim ozračjem, bogatim z ogljikovim dioksidom.

So bile domneve pravilne? Zelo verjetno ne.

Webb se je planeta lotil z metodo sekundarnega mrka. Najprej je izmeril skupno svetlost matične zvezde in planeta. Nato je izmeril zgolj svetlost zvezde, ko je planet zašel za njo. Skupna svetlost je tedaj upadla za 0,04 odstotka. Iz tega podatka so znanstveniki izračunali, koliko svetlobe, ki jo sicer ogljikov dioksid absorbira, oddaja dnevna stran planeta. Tako so ugotovili, da je Trappist-1 c zelo verjetno pust, kamnit planet ali povsem brez ozračja ali z zelo redkim ozračjem iz CO2-ja brez oblakov. Izračunali so še, da temperatura dnevne strani znaša 107 stopinj Celzija.

Potegnili so še en "neugoden" sklep. Morda je planet nastal brez omembe vrednih količin vode in zato danes nima obsežne atmosfere. Če so drugi planeti sistema nastali v podobnih razmerah, potem tudi tam vlada pomanjkanje vode. Morda. Več v sporočilu za javnost.

V sistemu Trappist-1 je še pet planetov in trije izmed njih, (e, f in g) naj bi bili v območju Zlatolaske, kjer naj bi bile temperature pravšnje za obstoj vode v tekoči obliki. Z zanimanjem pričakujemo nadaljnja Webbova opazovanja.

11. FOTO: Na robu lagune

Hubblova ekipa je ta teden izpostavila fotografijo kroglaste zvezdne kopice NGC 6544, ki je osem tisoč let stran – in vsebuje na desettisoče zvezd. Več tukaj.

NA VIDIKU:

Torek, 27. junij – Sojuz-2 – Meteor-M 2-3 / PHI-Demo

Sobota, 1. julij – Falcon 9 – Euclid