MASCOT je 30-centimetrska, škatlasta naprava s polkilogramskim ohišjem in devetimi kilogrami znanstvenih instrumentov ter baterije. Podoba je računalniško ustvarjena. Foto: DLR
MASCOT je 30-centimetrska, škatlasta naprava s polkilogramskim ohišjem in devetimi kilogrami znanstvenih instrumentov ter baterije. Podoba je računalniško ustvarjena. Foto: DLR
MASCOT
MASCOT je to fotografijo posnel med 50-metrskim spustom proti asteroidu Rjugu. Desno zgoraj je njegova senca. Foto: DLR
Asteroid Rjugu v celoti (leva stran). Na desni nekoliko od bližje, vključno s senco matične sonde Hajabusa 2. Foto: JAXA, University of Tokyo & collaborators
Sonda Hajabusa 2. Foto: Jaxa

Sonda Hajabusa 2 je v noči s torka na sredo ob 3.58 ob našem času odvrgla manjšo škatlo, poimenovano MASCOT, proti 900-metrskemu asteroidu Rjugu. To je storila tako, da se je asteroidu približala na 51 metrov, spustila napravo in pustila, da je ta prosto padla proti nebesnemu telesu, in sicer s hitrostjo "počasnega pešca".
Med padanjem je MASCOT s kamero MASCAM posnel 20 fotografij. Eno so objavili (naslovna v tem članku), preostale so še na matični Hajabusi 2 in čakajo na prenos domov.


Deloval je 17 ur
Naprava se je 20 minut kasneje umirila na tleh in začela znanstvene meritve, so sporočili z nemškega inštituta DLR, ki je napravo izdelal (z nekaj prispevka francoskega CNES-a). Sprva se je zagozdila v neugodnem položaju, ki je onemogočal učinkovito komunikacijo z matično sondo. Zagato je rešila z relokacijo.
Njen čas delovanja je bil omejen z baterijo, saj ni opremljena s sončnimi celicami. Predviden čas delovanja je znašal 16 ur, kar sta dva dneva na Rjugu, saj posamezen znaša 7,5 zemeljske ure. Znanstveniki in inženirji so zato mrzlično delali, da se je izkoristi vsaka minuta spektrometra, merilca magnetnega polja in kamer ter da se je vsebina pravočasno kanalizira nazaj. V sredo zvečer so sporočili, da so opravili vse načrtovane meritve in se lotili še nekaj novih, saj je baterija zdržala dodatno uro več. Nato je MASCOT ugasnil.
MASCOT je škatlasta naprava z dimenzijami 30 x 30 x 20 centimetrov, na Zemlji tehta 10 kilogramov, njena struktura pa le 450 gramov, saj je izdelana iz plastike, okrepljene z ogljikovimi vlakni. Ima mehansko roko iz volframa, povezano z elektromotorjem, ki ji je omogoča premikanje oz. skoke po površju asteroida, katerega težnost je kar 60.000-krat manjša od Zemljine.
Pred dnevi še dva pristanka
MASCOT ima na asteroidu družbo: še dva roverja skakljača MINERVA-II1. Hajabusa 2 ju je spustila prejšnji teden, ko sta opravila drugi in tretji pristanek na asteroidu v zgodovini. Ker sta opremljena s paneli sončnih celic, še vedno delujeta, skakljajoč naokoli, pri čemer merita temperaturo in snemata. Med drugim sta poskrbela za prvi video z asteroida sploh, čeprav je nizke kakovosti.
Rjugu je 900 metrov velik asteroid, ki je trenutno 300 milijonov kilometrov stran od Zemlje. Spada med t. i. Zemlji bližnja telesa, saj njegova tirnica seka Zemljino, ponese pa ga prek Marsove. Je posebej starodaven asteroid (tipa C), ki vsebuje domnevno nedotaknjen material iz časa nastanka Osončja.


Čakajoč na bombardiranje
Hajabusa 2 se bo že konec tega meseca spustila do tal in iz njih pobrala prvi vzorec materiala. Drugega bo predvidoma pridobila prihodnje leto, ko bo Rjugu obstrelila z 2,5-kilogramskih bakrenim projektilom in se nato spustila v nastali krater.
Prav tako prihodnje leto bo na asteroid spustila še četrti rover, poimenovan Rover-2. Nato bo prižgala ionske motorje in se odpravila na večletno potovanje nazaj proti Zemlji z neokrnjenimi vzorci vred.
Izstreljena je bila leta 2014, vzorce bo domov pripeljala predvidoma leta 2020.
Prvi pristanek na asteroidu je na nepričakovan način opravila njena sonda predhodnica, Hajabusa (brez številke) leta 2005. Ta je tudi imela svojega roverja skakača (MINERVA), a ga je odvrgla mimo tarče.

Video: DLR-jevo javljanje o pristanku, ki je trajalo večji del dneva

Video z asteroida: