Sezona vzponov na najvišjo goro sveta se končuje in šerpe se množično vračajo v nepalsko prestolnico Katmandu, kamor prinašajo zares slabe novice. Plast snega in ledu se drastično tanjša in prav zaradi tega si šerpe pri plezanju ne morejo več pomagati s tradicionalno opremo - klini in cepini, zaradi česar njihovo delo postaja izredno nevarno.

Ves čas se morajo izogibati skalam, ki so bile nekoč pod ledom, zdaj pa so že na površju, in padajočemu kamenju, razlagajo. Če se bo led še naprej talil s tako hitrostjo oz. v takšnem obsegu kot do zdaj, so prihodnje ekspedicije na Everest vprašljive, še pravijo šerpe in dodajajo, da bodo ekspedicije, če se bo že našel kakšen šerpa, ki bi bil pripravljan voditi odpravo na najvišjo goro sveta, zagotovo precej dražje.

Raziskave sicer kažejo, da temperature na pobočju Mount Everesta rastejo hitreje kot drugod v južni Aziji. Zaradi tega zapade tudi manj snega, ledeni pokrov pa se počasi, a vztrajno tanjša.

Če si neroden na 8.000 metrih, to ni smešno
"Če ni ledu, ampak samo skale, ne moremo uporabljati kovinskih predmetov, saj teh pač ne moremo zabijati v skale. In zato nam pri plezanju bolj drsi, kar pomeni, da nismo tako stabilni kot sicer," oteženo plezanje opisuje šerpa Dawa Stephen. "In ko si tam nekje na 8.000 metrih ali pa še višje in plezaš precej nerodno, to ni smešno, ampak je lahko zelo nevarno," še dodaja.

Ameriška raziskovalna ekipa pa je pred kratkim, prav zaradi poročil o pospešenem taljenju snega in ledu, na območju Everesta postavile več fotoaparatov, ki vsakih 30 minut posnamejo okolico. Na podlagi fotografij bodo raziskovalci poskusili oceniti hitrost, s katero ledeni pokrov izginja, poroča BBC.