Na podeželju je namreč izpostavljenost sevanju v sistemu GSM večja kot drugje, saj so bazne postaje bolj redko nameščene v prostoru kot v mestih in tako je za prenos signala potrebna večja oddajna moč telefona, pojasnjuje direktor Inštituta za neionizirna sevanja (INIS) Peter Gajšek, s katerim smo se pogovarjali o posledicah različnih sevanj, ki smo jim izpostavljeni vsako minuto dneva.

Na inštitutu so nedavno končali študijo o izpostavljenosti elektromagnetnim sevanjem v okolici 33 baznih postaj, ki delujejo v vseh sistemih (GSM, UMTS in LTE) v Ljubljani. Meritve so pokazale majhno obremenjenost okolja z elektromagnetnim sevanjem, pri čemer pa najvišje sevalne obremenitve povzročajo bazne postaje sistema GSM 900.

Ob tem pa Gajšek opozarja pred nasedanjem praznim obljubam o zaščitnih pripomočkih pred sevanjem. Kot pravi, rezultati izvedenih raziskav kažejo, da ni nikakršne potrebe po ovitkih, nalepkah, ploščicah in drugih 'napravah za zmanjševanje sevanj' na prenosnih telefonih. "Največkrat gre pri tem za spretno tržno manipulacijo, saj »učinkovitosti« tako imenovanih »zaščitnih pripomočkov« ni mogoče potrditi z zdravstvenimi testi, hkrati pa učinek tovrstnih naprav na zmanjšanje izpostavljenosti elektromagnetnim poljem ni potrjen z ustreznimi meritvami," pojasnjuje.

Slovenija je sicer po Gajškovih besedah na področju elektromagnetnega sevanja bila in je še vedno med prvimi državami, ki uvajajo dodatna strožja merila in preventivne dejavnike pod mejami, ki so znanstveno utemeljene in določene z mednarodnimi priporočili.

Še pred desetletji je bilo edino sevanje, ki je vzbujalo strah, sevanje jedrskih elektrarn. Zdaj pa smo z elektromagnetnim sevanjem obkroženi neprestano.
Z razvojem znanosti in tehnologije se človekov način življenja in s tem okolje temeljito spreminjata. Različni viri navajajo, da v EU-ju prenosni telefon uporablja več kot 90 odstotkov prebivalstva. Analitiki tudi navajajo, da bo že prihodnje leto prenosni telefon uporabljal skoraj vsak Evropejec. Ta bliskoviti tehnološki napredek in razvoj informacijske družbe dostikrat spremljata nezaupanje ter skrb javnosti glede možnih vplivov na človeka in okolje. Strah pred sevanjem, nezaupanje v institucije, predvsem pa slaba informiranost od nekaterih političnih in ekološko usmerjenih interesnih skupin ter njihovo zavajanje javnosti pa botrujejo odklonilnim stališčem do novih tehnologij ter pridobitev informacijske družbe, ki so povezane z elektromagnetnimi sevanji.
Kateri viri sevalnih obremenitev delujejo dejansko na nas?

Neionizirna sevanja imajo nižje frekvence od ionizirnih ter tako premajhno energijo za ionizacijo snovi. Delimo jih na enosmerna električna in magnetna polja, sevanja nizkih in visokih frekvenc, ter infrardečo, vidno in ultravijolično svetlobo. Neionizirna sevanja so posledica naravnih virov, kot sta Sonce in statično magnetno polje Zemlje. Glavni viri umetnih elektromagnetnih sevanj so sistemi za prenos in distribucijo električne energije (daljnovodi, transformatorske postaje), gospodinjske naprave, radijski in televizijski oddajniki, radarji, mobilni telefoni in njihove bazne postaje ter industrijske, znanstvene in medicinske naprave. Nekatera neionizirna sevanja zaznavamo s čutili (vidna svetloba, toplota), medtem ko ionizirnih sevanj ne moremo.

Neionizirna sevanja se nanašajo predvsem na sevalno energijo, ki s prehodom skozi snov ne povzroča nabitih ionov, temveč segrevanje in stimulacijo vzdražnih tkiv. Oba pojava povzročata biološke učinke, nad znanstveno določenim pragom jakosti pa lahko tudi negativne vplive na zdravje.

Katera sevalna obremenitev je za ljudi najbolj škodljiva?

Znanstveno je potrjeno, da elektromagnetna sevanja (EMS) v človekovem telesu lahko povzročajo nastanek polj ter tokov, in če so dovolj močna, v odvisnosti od jakosti in frekvenčnega območja, vrsto učinkov, na primer segrevanje notranjosti telesa in stimulacijo tkiv. Pri tem so otroci in nosečnice potencialno še posebno izpostavljeni ciljni skupini, o katerih pa je opravljenih le malo raziskav. Načeloma je potencialno škodljiva vsaka izpostavljenost EMS-jem, ki je višja od mednarodno priporočenih mejnih vrednosti. Te najdemo lahko le v neposredni bližini virov EMS-jev, kot so oddajniki večjih moči, gospodinjskih naprav in na številnih delovnih mestih. Za vsa sevanja, ki so nižja od teh vrednosti, pa na voljo ni verodostojnih znanstvenih raziskav, ki bi potrdila to povezavo. Zato ostaja odprto vprašanje, ali lahko sevanja zaradi uporabe določenih naprav (prenosni telefoni in bazne postaje …) predstavljajo povečano tveganje za pojav določenih vrst raka, sprememb v obnašanju, izgube spomina, parkinsonove in alzheimerjeve bolezni ter številnih drugih bolezni.

Kje v Sloveniji je sevanje največje?

Najvišje sevalne obremenitve v okolju najdemo v bližini radijskih in TV-oddajnikov velikih moči in neposredno pod daljnovodi. Podatki o tem so dostopni na www.inis.si, kjer je na voljo karta obremenjenosti okolja z EMS-ji za celo Slovenijo za visokofrekvenčna EMS.
Najvišje sevalne obremenitve, ki presegajo tiste iz okolja, pa najdemo v bližini gospodinjskih naprav (sušilnik, brivnik, mešalnik …).
Katere so najpogostejše posledice sevanja pri ljudeh?
Učinki elektromagnetnega sevanja na biološke organizme so različni glede na frekvenčno območje (statično polje, polja nizkih frekvenc, visokofrekvenčna EMS).

Ko visokofrekvenčna (VF) EMS pri širjenju skozi prostor naletijo na živo snov, se del energije odbije, del pa prodre v globino in se absorbira v tkivu, kar se pri dovolj veliki absorbirani energiji kaže v povišanju temperature v izpostavljenem delu tkiva. Znano je, da se visokofrekvenčna elektromagnetna sevanja zelo dobro absorbirajo v snovi, ki vsebuje veliko vode, in se pri dovolj visokih jakostih v celoti spremenijo v toploto.

Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je na podlagi pregleda doslej izvedenih raziskav ugotovila, da človekova dolgotrajna izpostavljenost elektromagnetnim sevanjem nizkih jakosti (pod znanstveno določenimi mejnimi vrednostmi) ne vpliva na njegovo zdravje. Ker obstaja nekaj vrzeli v znanju, pa SZO podpira nadaljnje raziskave, prek katerih bo mogoče bolje opredeliti tveganje. Omenjeno stališče podpirajo tudi druge ključne organizacije tako doma kot po svetu.
Kaj sploh je dopustna mera sevanja?

Mednarodne smernice in zakonodaja so namenjene varovanju zdravja ljudi pred negativnimi vplivi elektromagnetnih sevanj. Obstajajo mednarodna priporočila in zakonodaja, ki preprečuje čezmerno izpostavljenost EMS-jem v naravnem in življenjskem okolju. Vlade posameznih držav sprejemajo predpise za omejevanje izpostavljenosti EMS-jem. Večina predpisov s tega področja temelji na smernicah, ki jih določa Mednarodna komisija za varstvo pred neionizirnimi sevanji (International Commission on Non-Ionizing Radiation Protection – ICNIRP). Ta nevladna organizacija, ki je svetovalno telo Svetovni znanstveni organizaciji, vrednoti rezultate znanstvenih raziskav z vsega sveta. Po pregledu, ki temelji na podrobnem preučevanju literature, ICNIRP izdela smernice, ki določajo mejne vrednosti izpostavljenosti.

Vlada Republike Slovenije je leta 1996 sprejela uredbo o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (UL RS, 70/96), ki temelji na priporočilih ICNIRP in natančno določa največje dovoljene ravni EMS-jev. Kar zadeva nove posege v prostor, so z uredbo z dodatnim preventivnim dejavnikom zaščitena najbolj občutljiva območja (v I. območje varstva pred EMS-ji so uvrščeni bivalno okolje, šole, vrtci, bolnišnice ...)

Ta uredba tako ni zastarela, saj za nove posege v prostor uvaja dodatne preventivne dejavnike. Ti varujejo najbolj občutljiva območja (bivalno okolje, šole, vrtce, bolnišnice ...). Za ta območja se zahteva povečana zaščita pred sevanji, zato zanje veljajo 10-krat strožje omejitve kot v drugih državah EU-ja. To pomeni, da se pred postavitvijo vsakega novega vira EMS-jev določijo varnostna območja, znotraj katerih ne smejo biti stanovanja, bolnišnice, šole, vrtci ipd. V povprečju so ta območja dvakrat večja od tistih, v katerih bi bile mejne vrednosti presežene.

Slovenija je tako bila in je še vedno med prvimi državami, ki uvajajo dodatna strožja merila in preventivne dejavnike pod mejami, ki so znanstveno utemeljene in določene z mednarodnimi priporočili. Za II. območje varstva pred elektromagnetnimi sevanji, kamor sodita območje brez stanovanj, namenjeno industrijski, obrtni ali drugi podobni proizvodni dejavnosti, in območje, namenjeno javnemu cestnemu ali železniškemu prometu, veljajo enake omejitve kot v EU-ju.
Nova mobilna omrežja pomenijo dodatne obremenitve okolja z elektromagnetnim sevanjem. Kdo meri sevanje in izvaja nadzor nad gradnjo novih omrežij?
Meritve lahko izvajajo le akreditirane in pooblaščene institucije, ki morajo izkazovati vrhunsko usposobljenost osebja, redno kalibriranje merilne opreme ter svojo nepristranskost in neodvisnost, kar preverjajo tuji ocenjevalci enkrat letno.
Za nadzor pa je pristojna inšpekcija Ministrstva za kmetijstvo in okolje.
Kje je sevanje večje: v mestih ali na podeželju?

V splošnem je na podeželju izpostavljenost zaradi visokofrekvenčnih EMS-jev manjša kot v mestih. Vendar to ne velja za prenosne telefone, saj je na podeželju izpostavljenost tem v sistemu GSM-ja večja kot drugje, saj so bazne postaje redkeje umeščene v prostor kot v mestih in tako je za prenos signala potrebna večja oddajna moč telefona.
Velikokrat slišimo govorice o tem, kako je blizu, recimo, oddajnikov za prenosne telefone oz. baznih postaj sevanje zelo veliko? Ali je to res?

Ne. Na Inštitutu za neionizirna sevanja smo pred kratkim izdelali študijo o izpostavljenosti EMS-jem v okolici 33 baznih postaj, ki delujejo v vseh sistemih (GSM, UMTS in LTE) v Ljubljani. Meritve smo izvedli z najsodobnejšo merilno opremo v skladu s standardom SIST 50492, ki zahteva ekstrapoliranje sevalnih obremenitev na najslabši primer, ko bazna postaja najbolj obremenjuje okolje, to je pri največji oddajni moči in polni zasedenosti. Sočasno so bile izvedene tudi meritve trenutnih sevalnih obremenitev kot posledica delovanja vseh drugih visokofrekvenčnih virov v okolju, vključno z merjeno bazno postajo. Rezultati meritev so bili analizirani in ovrednoteni glede na mejne vrednosti, ki jih določa uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.

Najvišja ekstrapolirana sevalna obremenitev zaradi delovanja merjene bazne postaje na vseh sistemih je pomenila 11,2 odstotka mejnih vrednosti glede na uredbo za I. območje. Meritve so pokazale majhno obremenjenost okolja z EMS-ji, pri čemer najvišje sevalne obremenitve povzročajo bazne postaje sistema GSM 900. Sevalne obremenitve sistema LTE in UMTS so precej manjše in so med seboj primerljive. Zaradi postavitve sistema LTE so se ekstrapolirane sevalne obremenitve baznih postaj v povprečju povečale za 36 odstotkov. Trenutne sevalne obremenitve kot posledica delovanja vseh virov EMS-jev v okolju so pokazale, da so sevalne obremenitve preostalih virov manjše od sevalnih obremenitev baznih postaj, pri tem pa so na prvem mestu sevalne obremenitve FM-radijskih oddajnikov. Zaradi postavitve sistema LTE so se trenutne sevalne obremenitve zaradi delovanja vseh virov iz okolja v povprečju povečale za 13 odstotkov.
Ali obstaja kakšen preprost način, kako lahko sami doma preverimo, kakšno je sevanje okoli nas?

Elektromagnetnih sevanj ne vidimo, ne slišimo in ne čutimo. Zato je edini način, da preverimo našo izpostavljenost tako, da naročimo meritve pri akreditirani in pooblaščeni instituciji, kot je INIS. Le to je jamstvo, da bodo meritve izvedene strokovno s kalibrirano opremo. Vsi drugi načini, ki jih ponujajo razna podjetja in radiostezisti, niso primerni in navadno ne dajejo strokovnega odgovora zaradi nezadostnega poznavanja problematike ter izbora vprašljivih metod merjenja in opreme.
Drugi način je, da s pomočjo mobilne aplikacije EKAREM na marketu googleplay, ki si jo naložimo na svoj pametni telefon, preverimo sevalne obremenitve na zemljevidih, kjer so z barvami predstavljene sevalne obremenitve na višini 1 m nad tlemi zaradi virov visokofrekvenčnih EMS-jev v okolju.

Obstajajo načini, kako se sevanju vseeno izogniti? Kaj lahko, recimo, doma naredimo, da zmanjšamo sevanje?

Vsak posameznik lahko svojo izpostavljenost poljem zmanjša na preprost način:
- poskrbi za čim večjo oddaljenost od virov sevanj, saj tako učinkovito in poceni zmanjša njihov morebitni vpliv;
- časovno omeji svojo izpostavljenost. Ker so nočne izpostavljenosti dolgotrajnejše, je iz preventivnih razlogov smiselno poskrbeti predvsem za zadostno razdaljo od virov polj. To še posebej velja za dojenčke in malčke. Radijske budilke naj bi zato ne bile nameščene neposredno ob glavi. Pri oddajniku babyphona in predvsem pri usmernikih je treba paziti na zadostno razdaljo od otroške posteljice. Če je mogoče, naj oddajnik deluje na baterije, saj v tem primeru nizkofrekvenčna izmenična polja ne nastajajo;
- poskrbi, da so elektroinštalacije dobro izolirane in nameščene pod omet;
- elektronskih naprav ne pušča v stanju "standby" in jih raje izključi. To velja predvsem za televizorje in avdionaprave;
Ljudje, ki so zaskrbljeni, lahko na različne načine omejijo izpostavljenost visokofrekvenčnim elektromagnetnim sevanjem, tako svojo lastno kot tudi izpostavljenost svojih otrok. Ti ukrepi obsegajo uporabo prostoročnih kompletov med telefoniranjem s prenosnim telefonom, omejitev izpostavljenosti VF EMS s krajšimi pogovori ter držanje telefona čim dlje od glave in telesa. K temu sodi tudi izbira telefona z nizko SAR.

Slušni aparati: večina novejših modelov slušnih aparatov je neobčutljivih na radiofrekvenčne motnje zaradi prenosnih telefonov, ki so oddaljeni vsaj dva metra. Motnje so odvisne od izvedbe slušnega aparata, narave okvare sluha in tipa prenosnega telefona. Žal so starejši tipi slušnih pripomočkov zelo občutljivi na interference in je uporaba prenosnega telefona v teh primerih nemogoča. Če nastanejo motnje, lahko za izboljšanje stanja poskrbimo takole:
· uporabljamo prostoročni komplet;
· mobilni telefon prislonimo ob uho, kjer ni slušnega aparata;
· uporabljamo drug slušni aparat, ki ni dovzeten za motnje.

Srčni spodbujevalnik: različni modeli spodbujevalnikov dokazujejo precejšnjo neobčutljivost za signale prenosnih telefonov in drugih naprav. Kljub temu naj se vsi imetniki spodbujevalnikov, ki želijo uporabljati prenosni telefon, posvetujejo s svojim kardiologom. Za vse imetnike spodbujevalnikov, ki jih skrbijo interakcije s prenosnimi telefoni, se priporoča, da
· telefon držijo vsaj 15 cm stran od spodbujevalnika;
· telefona ne nosijo v srajčnem žepu;
· si ogledajo podatke o tehničnih lastnostih telefona.
Zaščitni pripomočki: rezultati izvedenih raziskav kažejo, da ni nikakršne potrebe po ovitkih, nalepkah, ploščicah in drugih "napravah za zmanjševanje sevanj" na prenosnih telefonih. Največkrat gre pri tem za spretno tržno manipulacijo, saj "učinkovitosti" tako imenovanih "zaščitnih pripomočkov" ni mogoče potrditi z zdravstvenimi testi, hkrati pa učinek tovrstnih naprav na zmanjšanje izpostavljenosti EMF ni potrjen z ustreznimi meritvami.
V javnosti krožijo govorice, da se je povečalo število rakavih obolenj na modih zaradi prenosnih telefonov in neplodnost. Ali je res kaj na tem?

Nekatere raziskave sicer res poročajo teh vplivih, vendar pa teh rezultatov drugim znanstvenikom v ponovitvah raziskav ni uspelo potrditi. Še več, izkazalo se je, da so prvotne raziskave pestile določene metodološke pomanjkljivosti. Kljub temu potrebujemo dodatne raziskave.