Foto:
Foto:
Galileo bi zmanjšal odvisnost EU-ja od ameriškega satelitskega sistema.

Ocene o stroških projekta, ki je predvsem konkurenca ameriškemu satelitskemu sistemu GPS, so precej raznolike. Industrija je Evropski vesoljski agenciji (ESA), ki ima sedež v Parizu, za prvo testno obdobje s štirimi sateliti ponudila pogodbo v vrednosti 1,2 milijarde evrov. ESA, ki je naročnik pogodbe, pa je pripravljen plačati le 880 milijonov evrov.

Projekt bo ogrožen, če se bo zavlekel in če članice Evropske unije vanj ne bodo pripravljene vložiti dodatnih 300 milijonov evrov. Pri pogajanjih o omenjeni pogodbi, ki bodo stekla v tem tednu, pa igra pomembno vlogo predvsem čas. Vsako zavlačevanje bi namreč pomenilo povečanje stroškov, EU-ju pa grozi tudi izguba tehničnega napredka pred ZDA, ki se trenutno giblje med tremi in štirimi leti.

Največji infrastrukturni projekt EU-ja
Galileo je največji infrastrukturni projekt EU-ja, ki je v tehničnem smislu strogo civilen, vendar pa je izredno pomemben tudi za vojsko, saj bi se z njegovo pomočjo zmanjšala odvisnost EU-ja od ameriškega satelitskega sistema.

Sporazum o sodelovanju v projektu Galileo je EU že podpisal s Kitajsko in Izraelom, pogovori o sodelovanju pa tečejo z Indijo, Rusijo, Brazilijo, Južno Korejo, Mehiko in Avstralijo. Konec junija pa je EU podpisal tudi sporazum z ZDA, ki naj bi zagotavljal enakopravnost in združljivost med sistemom Galileo in ameriškim satelitskim sistemom GPS.