Odkritje je pomembno tudi zato, ker jim je prvič uspelo rekonstruirati celoten genom katerega od izumrlih staroselcev, kar je bilo mogoče zaradi dobro ohranjenega DNK-ja v njegovih laseh, piše Science Daily.

Tehnika, ki so jo uporabili pri razkrivanju genoma človeka z Grenlandije naj bi pomagala analizirati fenotipske zančilnosti drugih izumrlih kultur, o katerih je malo znanega in odkritega. Kot je znano, je fenotip zbir vseh fizičnih in biokemičnih lastnosti organizma, ki se razvijejo na podlagi njegovega genotipa in vpliva okolja. Poleg tega bi lahko tako identificirali tista sodobna ljudstva, ki so genetsko najbližje izumrlim kulturam, znanstveniki pa naj bi tako tudi poglabljali razumevanja dednosti. Izsledki študije so objavljeni v reviji Nature.

Inuk ali človek
Analiza 'Grenlandca' je temeljila na šopu las, ki je pripadal moškemu iz kulture Saqqaq, ki je pred okoli 4.000 leti živela na severozahodu Grenlandije. Znanstveniki so moškega poimenovali "Inuk", kar je grenlandsko poimenovanje za človeka. Ugotovitve raziskave kažejo, da je bil Inuk, čeprav je živel na Grenladiji, bolj kot novodobnim Eskimom podoben pripadnikom severovzhodnih sibirskih plemen.

Temnopolt, temnolas, rjavih oči in prilagojen mrazu
Analiza je tudi razkrila, da se je Inuk nagibal k plešavosti, da je imel "lopataste" prednje zobe, temno kožo in rjave oči, da se je po njegovih žilah pretakala kri krvne skupine A + in da je bil genetsko prilagojen nižjim temperaturam. Skupina znanstvenikov, ki jih je vodil profesor Eske Willerslev iz univerze v Köbenhavnu, je tudi odkrila, da so Inukovi sibirski predniki Grenlandijo naselili v migracijskem valu pred okoli 4.400 do 6.400 leti. Migracija naj bi se začela v Sibiriji, pleme pa naj bi preko severnih delov Severne Amerike prišli na Grenlandijo.