Med znanosti najbolj naklonjenimi so poleg Francozov, Italijanov, Belgijcev in Slovakov tudi Slovenci, so sporočili iz Bruslja. Foto: EPA
Med znanosti najbolj naklonjenimi so poleg Francozov, Italijanov, Belgijcev in Slovakov tudi Slovenci, so sporočili iz Bruslja. Foto: EPA

Med znanosti najbolj naklonjenimi so poleg Francozov, Italijanov, Belgijcev in Slovakov tudi Slovenci, so sporočili iz Bruslja.

Ljudje znanost povezujejo z napredkom
Z raziskavo, izvedeno v vseh članicah Unije, so poskušali njeni avtorji ugotoviti, kakšen ugled ima znanost med prebivalci EU-ja in kakšen odnos imajo ti do evropske raziskovalne politike. Izkazalo se je, da ljudje znanost visoko cenijo, saj jo povezujejo z napredkom. Kljub temu pa pojem znanosti med ljudmi vzbuja tudi nekatere bojazni in zadržke, ki so največkrat povezani z možnostjo zlorab znanosti in znanstvenih dosežkov.

Raziskava je med drugim pokazala, da so tako bojazni kot pričakovanja glede znanosti povezani večinoma s težavami, s kakršnim se Evropejci srečujejo v vsakdanjem življenju. Vprašani so bili tako večinoma naklonjeni raziskavam in razvoju na področjih medicine, varovanja okolja, energetike in inovacij, ki bi lahko olajšale vsakodnevno življenje. Na drugi strani so prebivalci EU-ja največkrat izrazili zaskrbljenost nad razvojem pri genetiki, gensko spremenjenih organizmih, pa tudi glede uporabe znanosti v uničevalne namene, kot sta jedrsko in kemično oboroževanje.

Potočnik: Z raziskavo do optimističnih ugotovitev
Kot je ob predstavitvi rezultatov raziskave povedal evropski komisar za znanost in raziskave Janez Potočnik, je komisija z omenjeno raziskavo prišla do zelo spodbudnih sklepov. Poudaril je, da Evropejci "verjamejo v znanost kot v ključ do napredka" in podpirajo enotnejši pristop do evropske raziskovalne politike. Potočnik je dodal, da je združevanje finančnih in človeških virov ključnega pomena za to, da EU na področju znanosti postane konkurenčna tudi na svetovni ravni.

Prav pri konkurenčnosti pa med Evropejci vlada nekoliko slabše mnenje. Večina je namreč prepričanih, da njihove države v razvoj znanosti vlagajo premalo, večkrat pa omenjajo tudi pomanjkanje politične volje in vizije ter druge okoliščine, ki pripomorejo k begu možganov iz posamezne države. Tovrstno mnenje prevladuje predvsem v vzhodno- in južnoevropskih državah, medtem ko nekoliko več zaupanja glede konkurenčnosti uživajo v Franciji, Nemčiji in Veliki Britaniji. Kljub omenjenim razlikam pa se večina Evropejcev strinja z dejstvom, da je znanstvene raziskave treba spodbujati, saj so te za države EU-ja nujno potrebne.

C. R.