Indeks digitalnega gospodarstva in družbe je analitično orodje Evropske komisije (EK), ki po posameznih državah omogoča pregled povezljivosti, digitalnega znanja, uporabe spletnih dejavnosti: od novic do nakupovanja ter načinov razvoja ključnih digitalnih tehnologij, kot so e-računi, storitve računalništva v oblaku, do digitalnih javnih storitev.

Prvi digitalni indeks, ki vsebuje 30 kazalnikov, je bil objavljen lani in je razkril, da je digitalni razvoj v posameznih državah EU-ja precej različen in da meje ostajajo ovira za vzpostavitev popolnoma delujočega digitalnega enotnega trga, ki je ena od najpomembnejših prednostnih nalog EK-ja, ki ga vodi Jean-Claude Juncker.

Slovenija v primerjavi z lani ni veliko napredovala, z 0,46 točke na 0,49 točke, vendar je skupaj s Španijo, Hrvaško, Italijo, Latvijo in Romunijo uvrščena v tretjo skupino držav EU-ja, ki so sicer pod evropskim digitalnim povprečjem, vendar je njihov lov za najuspešnejimi državami EU-ja nadpovprečen.

Najbolj razvita je Danska, najmanj Romunija
Digitalno najbolj razvita evropska država, vsaj glede na digitalni indeks, je drugo leto zapored Danska, ki ji sledijo Nizozemska, Švedska in Finska. Južna in jugovzhodna Evropa pa predstavljata digitalno dno, saj je najslabše uvrščena Romunija, malce bolje pa so odrezale Bolgarija, Grčija, Italija, Hrvaška in Ciper.

Letošnji digitalni indeks je sicer razkril, da je razkorak med najbolj razvitimi in zaostalimi državami vedno manjši. Slovenija je v primerjavi z lanskim indeksom napredovala na marsikaterem področju, vendar je tudi nazadovala. Lani je bila Slovenija podpovprečna po dostopnosti fiksnih širokopasovnih povezav gospodinjstvom. Na repu EU-ja je bila na področju digitalnih javnih storitev (22. mesto), na področju odprtih javnih podatkov (23. mesto) ter zadnja na področju e-zdravstva, predvsem zaradi neuporabe elektronskih receptov, kar se je zdaj že spremenilo.

Slovenija spada med digitalno bolj razvite evropske države pri vpeljevanju digitalnih tehnologij v podjetjih (11. mesto), po številu ICT-strokovnjakov, ki predstavljajo 4,8 odstotka vseh zaposlenih (8. mesto), 1,9 odstotka Slovencev v starosti od 20 do 29 let pa ima diplomo na področju znanosti, tehnologije, inženirstva in matematike, kar jo uvršča na deveto mesto med državami članicami EU-ja.

Vedno manjša uporaba medmrežja?
Najšibkejši členi v slovenski digitalni verigi, vsaj glede na ugotovitve omenjenega indeksa, so uporaba medmrežja (24. mesto) in digitalni javni servisi. Le 24 odstotkov slovenskih internetnih uporabnikov naj bi aktivno uporabljalo javne elektronske storitve, kot je e-uprava (19. mesto) . Na čisto zadnje mesto med članicami EU-ja pa je Slovenija uvrščena na področju odprtih javnih podatkov.

Glede na podatke v digitalnem indeksu je v Sloveniji tudi padlo branje novic na spletu, saj jih je leta 2014 bralo 82 odstotkov uporabnikov, lani pa 77 odstotkov. Prav tako je upadla uporaba družbenih omrežij, ki jih je leta 2014 uporabljalo 58 odstotkov uporabnikov, lani pa zgolj odstotek več kot polovica.

Drugi tečejo vedno hitreje
"Letošnja uvrstitev Slovenije je ena najnižjih, odkar se primerja države Evropske unije. Problem ni v tem, da bi mi nazadovali, ampak da vsi drugi tečejo vedno hitreje. To kaže na sistematično neupoštevanje problematike informacijske družbe, ki smo mu priča pri slovenskih vladah v zadnjih letih," poudarja slovenski glasnik digitalnih tehnologij Aleš Špetič.

"Na srečo se predvsem zaradi dejavnosti na področju komercialnega sektorja kažejo pozitivni premiki in je trend pozitiven, a po drugi strani objektivna merila kažejo, da se npr. uporaba e-storitev zmanjšuje. To je dokaz, da vlaganje v e-upravo ni dovolj, treba se je vprašati tudi, kaj s sredstvi počnemo in kako storitve izboljšujemo. Na to strokovnjaki opozarjajo že nekaj let in upam, da se bo zdaj, ko smo dobili tudi zunanjo potrditev, končno to tudi spremenilo," še opozarja digitalni glasnik.