Razvoj, testiranje in vpeljava novega izdelka iz kompozitnih materialov lahko traja tudi eno leto, izvajanje simulacij na superračunalniku pa lahko prihrani do 75 odstotkov časa. Foto: Tia
Razvoj, testiranje in vpeljava novega izdelka iz kompozitnih materialov lahko traja tudi eno leto, izvajanje simulacij na superračunalniku pa lahko prihrani do 75 odstotkov časa. Foto: Tia
Superračunalnik
Projekt je vreden okoli dva milijona evrov, del pa je financirala tudi Javna agencija za tehnološki razvoj. Foto: Tia

Računalnik, ki sta ga skupaj zgradila primorsko podjetje Arctur in IBM, bo precej prispeval k hitrejšemu raziskovalnemu delu in pocenitvi stroškov razvoja visokotehnoloških izdelkov v gospodarskih panogah ter na znanstvenih področjih, na katerih se raziskovalnega dela brez tako zmogljivih sistemov ne da opravljati.

Arctur je v Slovenijo pripeljal tudi novo storitev, superračunalništvo v oblaku (ang. high performance cloud computing), ki bo omogočala, da bodo zahtevne numerične simulacije, ki so bile do zdaj dostopne le največjim podjetjem, prek spleta na voljo tudi manjšim razvojno naravnanim podjetjem. Prek računalništva v oblaku se lahko izdeluje prototipe izdelkov, simulira naravne pojave, obdelava podatkov pa bo bistveno hitrejša kot do zdaj. Računalnik bo sposoben opraviti okoli 10 trilijonov izračunov na sekundo (rpeak teraflopi), v prihodnosti pa naj bi zmogljivost narasla na 25 teraflopov.

S superračunalnikom do optimalne oblike in zgradbe vetrnic za vetrne elektrarne
V Sloveniji je povpraševanje po tovrstnih storitvah še relativno nizko, a je zanimanje v ZDA, Nemčiji, Veliki Britaniji in skandinavskih deželah vsak dan večje. V razvoj novih vetrnih elektrarn bo letos vloženih več kot 210 milijonov evrov, od tega bo šla skorajn tretjina sredstev za numerične simulacije, s katerimi se določa optimalna oblika in zgradba vetrnic. Arctur bo tako lahko ponudil najem zmogljivosti svojega superračunalnika ali pa specializirano programsko opremo.

V prihodnje nameravajo v družbi na meji z Italijo zgraditi namenski strežniški center z nekajkrat večjimi kapacitetami in boljšo energetsko učinkovitostjo, kot je na voljo danes. Računalniška platforma bo poleg strojne opreme obsegala tudi specializirano programsko opremo za superračunalnike. Na platformi bodo zrasli tudi razvojni projekti numeričnih simulacij s področja farmacije, biotehnologije, energetike, astrofizike in multimedije.

Sodelovanje z IBM-om se bo nadaljevalo tudi v prihodnje. Leta 2011, ko bo razvita platforma programske opreme za IBM iDataPlex, bodo srednje velika podjetja lahko zakupila programski čas in visoke zmogljivosti, s čimer bodo skrajšali razvojni ciklus izdelkov v gospodarsko ugodnih pogojih. Programska oprema je uporabna predvsem za razvoj in testiranje novih kompozitnih materialov, ki so narejeni s kombiniranjem dveh ali več materialov z zelo različnimi lastnostmi in se uporabljajo v letalski in vesoljski industriji, avtomobilski industriji, industriji gradnje mostov in gradbeni industriji, pomorski industriji, industriji športnega blaga in tekstilnih izdelkov ter montažni industriji.