Odkritje so raziskovalci dosegli v okviru projekta Zeleno recikliranje platine s pomočjo efektivnega raztapljanja s procesom spreminjanja površinskega potenciala. Članek o projektu in njegovih rezultatih pa je bil pretekli teden objavljen v reviji Nature Communications.

Študija je po besedah direktorja Kemijskega inštituta (KI) Gregorja Anderluha pomembna, ker predstavlja nov, pomemben pristop k razreševanju okoljskih vprašanj. Hkrati pa kaže na to, da smo na področju tovrstnih raziskav v svetovnem vrhu, je uvodoma dejal Anderluh.

Manj agresiven pH
Kot je pojasnil nosilec projekta Hodnik, so plemenite kovine s platino vred odporne proti koroziji oz. raztapljanju, zato so bile za njihovo recikliranje doslej potrebne zelo agresivne kemikalije.

Nov način raztapljanja platine se je v primerjavi z najbolj razširjenim postopkom - raztapljanjem z zlatotopko, ki je nevarna in agresivna kemikalija - izkazal kot okoljsko bistveno manj škodljiv proces. Pri novem postopku namreč uporabljajo manj agresiven pH z minimalnimi izpusti nevarnih plinov in deluje pri sobni temperaturi.

Manj obremenjujoča reciklaža?
Odkritje je pomembno tudi na ravni recikliranja in izrabe odpadkov, s čimer se bomo po besedah Hodnika kot družba vedno bolj soočali. Plemenite kovine so namreč ena ključnih komponent pri proizvodnji visoko tehnoloških izdelkov, kot so denimo pametni telefoni.

V Evropi tudi nimamo znatnih naravnih nahajališč teh kovin. Ob tem se po mnenju Hodnika ponuja rešitev tako imenovanega urbanega rudarjenja, kjer bi iz odpadnih produktov, namesto da jih zavržemo in izvažamo, na zelen način reciklirali plemenite kovine. Kovine namreč na splošno predstavljajo popoln material za reciklažo, ker se pri pretvorbah ne porabljajo in v teoriji lahko 100-odstotno zakrožijo od produktov do odpadkov in nazaj.

Odlaganje v državah tretjega sveta
Hodnik je opozoril tudi na vprašanje izkoriščanja slabih zakonodaj v državah tretjega sveta, kjer se trenutno zaradi visoke cene recikliranja odlaga in reciklira večina električnih in elektronskih odpadkov iz Evrope in ZDA. Plemenite kovine se v teh državah reciklirajo pri nenadzorovanih in za zdravje osebja nevarnih razmerah, je opozoril Hodnik.

V prihodnje nameravajo nadaljevati raziskave in jih razširiti na vse plemenite kovine, je dejal Hodnik. Poskušali se bodo povezati tudi z raziskovalci z domačih inštitutov, kot sta IJS in IMT, saj imajo določena komplementarna znanja in opremo, ki bi pripomogla k dobri izvedbi nadaljnjih raziskav. V načrtu imajo tudi pridobiti sredstva iz gospodarstva, hkrati pa merijo tudi na evropska sredstva.

Projekt je potekal od začetka leta 2015 do januarja 2016. Odkritje je plod znanja, ki se je akumuliralo med večletnimi raziskavami na Kemijskem inštitutu in na Max-Planck inštitutu v Dusseldorfu, kjer je Hodnik opravljal podoktorsko strokovno izpopolnjevanje s štipendijo Marie Curie.