1. Ponedeljek za vesoljske navdušence

V ponedeljek bo na prvi izstrelitvi rakete SLS proti Luni poletela vesoljska ladja Orion (misija Artemis I). Izstrelitveno okno se odpre ob 14.33 po našem času in zapre dve uri pozneje. Ob morebitnih zapletih sta na voljo še 2. in 5. september. Vreme je za zdaj ugodno in 70-odstotna možnost je, da bo tako tudi ostalo.

Orion bo pri Luni preizkušal različne manevre, tirnice in pretresal delovanje sistemov. V njem ne bo posadke. Misija bo trajala dober mesec dni, končala se bo s pristankom v oceanu. To bo prva pot takšne vesoljske ladje po letu 1972. Ob morebitnem uspehu leta 2024 sledi misija Artemis II z ljudmi na krovu. Še leto pozneje je načrtovana vrnitev ljudi na Luno (Artemis III). S podpornim modulom Oriona imamo prste vmes tudi Evropejci.

Izstrelitev bomo podrobno spremljali.

2. Starlinki namesto baznih postaj?

Ameriško podjetje SpaceX je ta teden razgrnilo dodatne načrte, povezane z njihovo satelitsko konstelacijo Starlink. V povezavi z mednarodno komunikacijsko družbo T-Mobile želi ponujati dostop do mobilnih telekomunikacij tudi, ko bazne postaje niso na voljo.

Za zdaj morajo uporabniki Starlinkov nujno posedovati satelitsko anteno, sicer je signal med uporabnikom in sateliti prešibak, posledično je (uporabna) mobilna povezava nemogoča.

Prvi mož SpaceX-a Elon Musk pa je na javni predstavitvi zatrdil, da bo v nekaj letih drugače. Druga generacija satelitov Starlink bo velika sedem metrov s petmetrsko anteno. Po Muskovem mnenju bo lahko prejemala signale mobilnih telefonov. Povezava bo počasna, do štiri megabajte na sekundo. A Dishy McFlatface, kot se imenuje uporabniška antena, pri tem ne bo potreben, povezava bo mogoča tudi zunaj dometa baznih postaj. To so seveda napovedi podjetja, resnico bo pokazal čas.

Pomembna predpostavka je delovanje izstrelitvenega sistema Starship. Novi Starlinki bodo preveliki za tovorni prostor rakete Falcon 9. Starship naj bi prvi testni orbitalni polet opravil letos.

Starlink je satelitsko omrežje v nižji Zemljini tirnici za hiter dostop do medmrežja, hitrejši, kot ga ponujajo stacionarni sateliti. Za zdaj šteje tri tisoč satelitov, načrtovanih jih je najmanj 12.000, številke pa gredo vse do 42.000. Astronomi opozarjajo, da utegnemo izgubiti ne le naravno dediščino človeštva, pogled na neokrnjeno nočno nebo, temveč tudi uporabna teleskopska opazovanja vesolja z Zemljinega površja.

T-Mobile je mednarodna komunikacijska družba v večinski lasti nemškega Deutsche Telekoma.

Video: Posnetek predstavitve

3. Dve kitajski izstrelitvi

Kitajska je v sredo z izstrelitvenega središča za satelite Taijuan izstrelila raketo Dolgi pohod-2D, piše državna agencija Šinhua (Xinhua). Tovor: satelit Beijing-3B, namenjen opazovanju kmetijskih površin, okolja, prostorskemu načrtovanju ...

Dolgi pohod-2D je dvostopenjska raketa na hidrazin. V nižjo Zemljino tirnico zmore ponesti 3,5 tone tovora. Od leta 1992 so jo uporabili 63-krat, le enkrat so se pojavile težave.

V torek pa se je s satelitskega izstrelitvenega središča dvignila raketa Kuajžov-1a. Šinhua je skop s pojasnili o tovoru: gre za "nov satelit", namenjen "znanstvenim poskusom in verifikaciji novih tehnologij".

Kuajžov-1a (Kuaizhou-1A) je raketa na trdo gorivo, osnovana na kitajskih balističnih raketah. V soncesinhrono tirnico na višini 700 kilometrov pošilja do 200 kilogramov tovora.

4. NA KRATKO:

5. Dno marsovskega kraterja je bilo v stiku z vodo

Nasini znanstveniki so na podlagi podatkov samohodnega vozila Perseverance objavili štiri sveže znanstvene članke, sporoča institut JPL.

Rover se že leto dni pelje po dnu kraterja Jezero na Marsu. Pristal je februarja 2021. Odtlej je premeril skoraj 12 kilometrov, vrtal v kamnine, nanje svetil z laserjem, spektroskopsko preverjal njihovo kemično sestavo in zbiral vzorce.

Znanstveniki so pričakovali, da bo nemudoma naletel na sedimentne kamnine, torej tiste, ki so nastale iz mulja in peska na dnu nekdanjega jezera. Zelo so bili presenečeni, ko je naletel na magmatske. Rover je našel dva tipa magmatskih kamnin, tiste, ki so se strdile pod površjem (globočine), in tiste, ki so se strdile na površju (predornine).

To so dobre in slabe novice. Magmatske kamnine so dober časovni stroj. Če bomo vzorce dobili na Zemljo (skozi misijo Mars Sample Return), lahko točno določimo njihovo starost s pomočjo radiometričnega datiranja in opredelimo, kdaj so bile v stiku z vodo. Torej, izvedeli bomo, koliko časa je bilo v kraterju dejansko prisotno jezero. Po drugi strani pa magmatske kamnine slabo ohranjajo morebitne ostanke življenja, kar je poglavitni cilj misije.

Perseverance je nekaj skal žgal z laserjem in jih pregledal v svetlobi blizu infrardeče. Na njih je našel sledi interakcije z vodo, a ne veliko. Ugotovitev: ali je bilo jezero kratkotrajno ali pa so točno tisti kamni, ki jih je pregledal, pač manj časa v stiku z vodo kot drugi.

Perseverance je aprila letos zapustil dno kraterja in prešel v delto nekdanje reke, ki naj bi se izlivala v krater. Delta naj bi bila bogata s sedimentnimi kamninami.

Podrobneje v sporočilu za javnost.

6. Webb "uradno" začel opazovati eksoplanete

Vesoljski teleskop James Webb je priskrbel "nedvoumne dokaze" za obstoj ogljikovega dioksida v ozračju zunajosončnega planeta WASP-39b.

WASP-39b je od nas oddaljen 700 svetlobnih let. Je zelo blizu matične zvezde WASP-39, le osmino razdalje med Merkurjem in Soncem (7,3 milijona kilometrov). Posledično je zelo vroč (900 stopinj Celzija) in redek, puhast. Ima namreč premer 1,3 Jupitrovega, a zgolj četrtino mase tega planeta.

Ker je planet razmeroma blizu, vroč, svetel in velik, je bil pripraven za Webbovo prvo "uradno" opazovanje eksoplaneta. Uporabljen je bil spektroskop NIRSpec.

To so dobre novice za tiste, ki nestrpno čakajo na potrditev prisotnosti ogljikovega dioksida, metana ali vodne pare tudi pri drugih eksoplanetih, piše v sporočilu za javnost. Tovrstne molekule bi lahko bile posreden pokazatelj razmer za morebiten razvoj življenja v oddaljenih svetovih.

S pomočjo drugih teleskopov, med drugim Hubbla in Spitzerja, so na eksoplanetu WASP-39b predhodno potrdili prisotnost natrija in kalija.

Webb je pred kratkim posnel tudi planet Jupiter. Več tukaj.

7. Izjemen uspeh mladih slovenskih astronomov

Avgusta je v Gruziji potekala 15. mednarodna olimpijada iz astronomije in astrofizike, (IOAA – MOAA), ki se je je udeležilo približno 250 tekmovalcev iz 48 držav, sporoča Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije (DMFA).

Peter Andolšek (Gimnazija Bežigrad) je prejel zlato medaljo. Zlato je prejel že lani na MOAA-ju in je tako prvi slovenski tekmovalec, ki je prejel dve zlati medalji na istovrstni mednarodni olimpijadi iz znanja astronomije, fizike ali matematike. Vid Kavčič (Gimnazija Bežigrad) in Aleksander Gajdukov (Gimnazija Koper) sta prejela srebrni medalji, Miha Brvar (Gimnazija Bežigrad) bronasto, Marija Judež (Sr. elektro šola in tehn. gimnazija Novo mesto) pa pohvalo.

Andolšek se je po številu doseženih točk uvrstil na 10. mesto, absolutni zmagovalec pa je bil Romun Vlad Ștefan Oros. O težavnosti tokratnega MOAA-ja priča to, da je prvouvrščeni dosegel manj od 70 odstotkov možnih točk. V tekmovanju, ki je neke vrste astronomski triatlon, so dijaki znanje preizkusili v teoretičnih in opazovalnih nalogah ter v analizi astronomskih podatkov.

Glede na skupni uspeh ekip se je Slovenija uvrstila na 7. mesto in je še vedno najmanjša država med najuspešnejšimi narodi na tej olimpijadi.

Ekipo sta vodila Andrej Guštin in Dunja Fabjan. Pri državni selekciji, pripravah ekipe in izvedbi tekmovanja so sodelovali še Krištof Skok, Simon Bukovšek in Urban Razpotnik, še sporoča DMFA.

Video: Povzetek dogodka

8. FOTO: Nenavadna pritlikava galaksija

Hubblova ekipa je ta teden izpostavila fotografijo galaksije NGC 1156. Gre za pritlikavo galaksijo nenavadne oblike z neobičajno velikim jedrom, deli, ki okoli središča krožijo v nasprotni smeri, in nekaj lastnostmi tako eliptičnih kot spiralnih galaksij. Je 25 milijonov svetlobnih let stran. Več tukaj.

9. SKOK V ZGODOVINO: Voyager 1 je že 10 let v medzvezdnem prostoru

Sorodna novica Mavretič, inženir Voyagerja: Zemlja ni večna, treba je raziskovati vesolje

25. avgusta 2012 je sonda Voyager 1 izstopila iz heliosfere in vstopila v medzvezdni medij. To pomeni, da je zapustila območje, kjer prevladuje Sončev veter, in vstopila v območje, kjer prevladujejo delci drugih zvezd. A Nasa tedaj ni prepričala vseh. Instrument PLS, ki meri lastnosti plazme (in s tem zvezdnega vetra), se je namreč pokvaril, prehod pa so potrdili posredno, prek meritev tresljajev ob večjem Sončevem izbruhu. Poleg tega je manjkala pričakovana sprememba smeri magnetnega polja. Ker je ni bilo, so se znanstveniki z zamikom sprijaznili, da teorija pač ne drži. Pozneje so prehod potrdili ob pojavu še enega Sončevega izbruha in prek najdbe prvobitnega, medzvezdnega severa.

Voyager 1 je bil pri prehodu od Zemlje oddaljen 121 astronomskih enot (povprečnih razdalj med Zemljo in Soncem). Izstreljen je bil 5. septembra 1977, torej smo tik pred 45. obletnico izstrelitve. Deloval naj bi še približno tri leta.

45. obletnico je že zaznamoval Voyager 2, ki je bil – številki navkljub – izstreljen pred Voyagerjem 1 (poglavje 10). Voyager 2 je v medzvezdni medij vstopil leta 2018. Njegov instrument PLS je še deloval, zato so prehod potrdili neposredno. Glavni inženir instrumenta je bil Slovenec Anton Mavretič, poslednji intervju z njim na povezavi desno.

NA VIDIKU:

Nedelja, 28. september - Falcon 9 - Starlink

Ponedeljek, 29. avgust - Falcon 9 - Starlink

Ponedeljek, 29. avgust - SLS - Orion (Artemis I)

Sreda, 31. avgust - New Shepard - NS-23

Petek, 2. september - ruski del MVP-ja - vesoljski sprehod