Z začetkom septembra je spletna skupnost skočila na noge, ko je dolgoletni YouTubov ustvarjalec z več kot štirimi milijoni naročnikov Philip DeFranco na Twitterju 31. avgusta objavil, da ga je YouTube obvestil, da so enega izmed njegovih videov demonetizirali, tj. z njega umaknili vse oglase. Razlog je bil nespoštovanje smernic o t. i. "advertiser friendly" ali do oglaševalcev prijazni vsebini.

To je sprožilo poplavo tvitov in videov na YouTubu, katerih avtorji so v njih opozarjali na to, da želijo na spletni platformi uvesti cenzuro vsebin, ki niso všeč oglaševalcem, ter da je splet znova izgubil še nekaj več prostora, namenjenega svobodnemu izražanju. Ogorčenje je tako veliko, da se je na Twitterju hkrati pojavil ključnik #YouTubeIsOver, ki je, kakor nam pove ime, pompozno celo naznanil konec spletne platforme za deljenje videovsebin. V enem dnevu se je pod to oznako nato usulo več kot 170.000 tvitov.

Vendar je za boljše razumevanje težav najprej priporočljivo pogledati, kašne sploh so te smernice o oglaševalcem neprijazni vsebini in nato še malce širše. Do oglaševalcev neprijazna vsebina je tako po YouTubovi oceni:

- vsebina, ki nakazuje na spolnost in vključuje delno goloto in s spolnostjo povezan humor;

- nasilje, vključno s prikazovanjem resnih poškodb, ter dogodki, ki so povezani z nasilnim ekstremizmom;

- neprimeren jezik, vključno z nadlegovanjem, profanostjo in vulgarnostjo;

- promoviranje drog in nadzorovanih učinkovin, vključno s prodajanjem in zlorabo takšnih predmetov;

- kontroverzne ter občutljive teme in dogodki, vključno s temami, povezanimi z vojno, političnimi konflikti, naravnimi nesrečami in tragedijami, čeprav ni objavljena noben grafična vsebina.

Na spletni strani YouTuba je tudi razloženo, da se odločitev o objavi oglasov na nekem določenem videu sprejme na podlagi 24-urnega preverjanja s strani algoritmov, t. i. zastavic, ki jih podelijo uporabniki in seveda tudi odločitve oglaševalcev, ki imajo v bistvu zadnjo besedo, v kontekstu katerega videa pravzaprav želijo, da se njihovi oglasi sploh vrtijo. "Privzeta nastavitev" pa je, da se oglasi avtomatično ne vrtijo pri vsebinah, ki so dostopne samo uporabnikom nad določeno starostjo.

Ohlapna določila in nediskriminatorno kladivo
Ustvarjalce in širšo javnost sta, sodeč po odzivih, tako najbolj zmotili tretje in peto določilo smernic, ki govorita o neprimernem jeziku ter občutljivih temah. Zaradi izredno ohlapne definicije oglaševalcem neprijaznih vsebin, ki niti niso, kakor uporabnike opozori YouTube, omejene na zgoraj navedene primere, si je na prvo žogo kaj lahko zamisliti, da bo ena izmed najbolj priljubljenih strani na svetu postala zgolj zbirališče videoposnetkov domačih živali in otrok v najbolj benignih situacijah. Eden najpogostejših očitkov oz. strahov na tem mestu je bil tudi, da se zaradi uklanjanja zahtevam oglaševalcev ne bo smelo poročati o dogodkih po svetu, kar bi bil seveda ogromen korak nazaj.

Tu so še druge težave, poroča portal The Daily Dot. Zaradi tako široko zastavljene politike lahko kladivo algoritmov, ki pregledujejo videovsebine, udari praktično kjer koli ter odstrani oglase tudi z videov, ki dejansko imajo relevantne vsebine in neko sporočilo.

Zelo neprijetno za ustvarjalce, ki živijo od vsebin, objavljenih na YouTubu, je tudi dejstvo, da algoritmi strani pregledujejo vsebine že med tem, ko se nalagajo na platformo. In če jih označijo kot oglaševalcem neprijazne, to lahko pomeni precejšnjo izgubo prihodkov za ustvarjalce, tudi če jim na te vsebine YouTube po pritožbi vrne oglase. Umestno vprašanje je tudi, kakšne vsebine bodo dejansko še nastajale, če si profesionalni ustvarjalci zaradi te politike ne bodo več želeli biti drzni in zanimivi.

Vendar se pomisleki ne ustavijo tu. YouTubu uporabniki, lahko bi rekli povsem upravičeno, očitajo tudi veliko mero dvoličnosti. Med primeri, ki jih navajajo, je npr. ta, da stran še kar prikazuje oglase na vsebinah, ki jih je označila kot oglaševalsko neprijazne, vendar pa avtor videa tega denarja nikoli ne vidi, saj je bil konkreten video demonetiziran, oglaševalec pa še vedno lahko kapitalizira na priljubljenosti določenega kanala.

Utemeljen očitek spletne skupnosti leti tudi na same oglaševalce. Medtem ko smernice YouTubu dopuščajo, da nekaterim ustvarjalcem zaradi morebitne seksualno pohujšljive vsebine zapre dotok denarja, pa lahko oglaševalci brez težav vrtijo oglase, ki prodajajo izdelke s pomočjo na pol golih žensk in moških. Tu se porodi še vprašanje, ali bo YouTube oglase enakovredno izklapljal velikim ustvarjalcem, kot so založbe in filmski studii, ki v svojih glasbenih spotih in napovednikih prav tako močno igrajo na karti spolnosti in nasilja.

Stara novost
A kot vedno je tu še druga plat in ta ima precej tehtnih argumentov. Eni najbolj očitnih prihajajo prav od YouTuba samega. Prvo dejstvo je, poudarjajo, da prej naštete "nove" smernice, sploh niso nove, ampak so v veljavi že od leta 2012. Po prevzemu YouTuba je Google seveda želel najti način, kako izjemno priljubljeno spletno stran, ki po 11 letih obstoja in kljub skoraj štirim milijardam evrov prihodkov komaj konča v črnem, narediti dobičkonosno. Tako so že zelo hitro po prevzemu leta 2006 poskušali povečati število videov, ki bi bili primerni za oglaševalce, kar seveda vključuje določne smernice in pravila o sami vsebini.

Kar se je zgodilo zdaj, je to, da so se pri YouTubu odločili, da bodo poskušali svoj odnos z ustvarjalci vsebin narediti preglednejši in preprostejši. Ta odnos je bil namreč v preteklosti prežet s spori zlasti zaradi slabe komunikacije in samovolje podjetja, ki je velikokrat šlo neposredno proti volji uporabnikov in njihovemu protestu navkljub, piše Forbes. Tako je YouTube oglase z videov odstranjeval že ves ta čas, le da uporabnikov o tem ni obveščal. To se je zdaj spremenilo, saj podjetje ustvarjalce obvesti, katere njihove posnetke je demonetiziralo, hkrati pa je ponudilo tudi možnost revizije odločitve.

Poleg tega, so v YouTubu pojasnili za The Daily Dot, je demonetiziranih manj kot odstotek videov, postopek pritožbe pa traja v povprečju 24 ur, ki se konča z velikim deležem tistih vsebin, ki jim oglase vrnejo.

Velika večina ustvarjalcev, tudi tistih z najdaljšim stažem, pa se demonetizacije očitno ni zavedala, saj tega dejansko ni bilo mogoče vedeti, razen če si se podrobneje poglobil v spletno analitiko, ki jo nudi Google. To je bila tudi ena od večjih napak v komunikaciji YouTuba, ki je oglase izklapljal po tiho in stran od oči drugih.

Udarec po žepu tistih, ki služijo
Še pomembnejše dejstvo pa zadeva samo vsebino, opozarjajo kritiki burnega odziva. YouTube ne odstranjuje vsebin, ki se ne držijo zgoraj navedenih smernic (za to obstajajo druga merila), temveč v njih zgolj izklaplja oglase. Demonetizacija tako dejansko prizadene zgolj profesionalne ustvarjalce vsebin, ki so iz tega naredili svoj posel in ki za njih predstavlja vir prihodkov. In čeprav ti ne predstavljajo večine ustvarjalcev vsebin, pa seveda lahko takšna poteza uniči številna življenja, zato so bili ti ustvarjalci tudi najbolj glasni. Odziv javnosti je torej, piše Forbes, zgolj privlekel na plan leta neurejenih odnosov in slabe komunikacije, saj gre pravzaprav za neko vrsto neortodoksnega razmerja delodajalec - delavec, ki pa mu manjka sodobna zakonska urejenost. Uporabniki vsebin jeznih profesionalnih ustvarjalcev pa so se po drugi strani zbali, da bodo ostali brez priljubljenih kanalov, bodisi ker se bodo ustvarjalci uklonili oglaševalskemu diktatu bodisi ker tega ne bodo želeli in bodo morali ustvarjanje videov opustiti.

Zadnji pa so svoj lonček v to debato pristavili še zagovorniki prostega trga. Vsak, ki uporablja splet, skoraj gotovo uporablja ali je kdaj uporabljal tudi YouTube. V očeh uporabnikov je ta nekako postal že kar javni prostor, skupna last. A zagovorniki prostega trga opozarjajo, da besneča javnost pozablja na osnovno naravo YouTuba. To je podjetje in ne javni zavod ali kaj podobnega. Kot je poudaril eden izmed njih, so uporabniki in ustvarjalci pozabili, da je YouTube v osnovi platforma za deljenje vsebin in ne za služenje denarja in ta osnovna funkcija je še vedno tu, in sicer pod pogoji, ki veljajo že 10 let.

In ker je YouTube zasebno podjetje, ima vso pravico določiti, kakšna bodo pravila, po katerih bo denar služilo samo in prek njega drugi. Podjetje namreč nikogar ne sili, da na platformi služi denar, če pa to želi početi, so tu bolj ali manj jasna pravila, kako to lahko stori, argumentirajo. Podobno velja za oglaševalce. Ti so tisti, ki dajejo denar, zato imajo vso pravico, da se odločijo, kje se bodo njihovi oglasi prikazovali, ne obratno, in s kakšno vsebino bo njihova znamka povezana. Tako kot je vsakomur jasno, da Disney ne bo oglaševal v Dabiku ali pa v kakšnem skrajno desničarskem glasilu, tako je tudi razumljivo, da si ne želijo svoje znamke blizu videov, ki imajo oznake samomor, posilstvo, rasizem ipd.

Kako se bo ta godlja razpletla, ta trenutek seveda še ni jasno. Zagotovo pa bo moral YouTube uvesti neke različne vrste oglaševanja, npr. vezane na starostno omejene in neomejene vsebine, ustvarjalci pa bodo verjetno morali malce bolj pljuniti v roke in si najti zunanje oglaševalce, ki bodo neodvisno od politike YouTuba želeli oglaševati na posameznih kanalih, še dodajajo komentatorji.