Takšne vrste velikodušno vedenje so predtem nekateri pripisovali le človeku, to naj bi bila izključno človeška lastnost. A ekipa raziskovalcev je izvedla poskus, ki je pokazal, da bonobi veliko raje delijo svojo hrano, kot pa obedujejo sami.

Lačni bonobo je imel izbiro
Raziskovalca Brian Hare z univerze Duke v ZDA in Suzy Kwetuenda iz centra za osirotele pritlikave šimpanze v Demokratični republiki Kongo sta lačnemu bonobu omogočila dostop do prostora, v katerem je bilo nekaj hrane. Prostor je bil zraven še dveh, v katera je bonobo videl. V enem izmed teh prostorov je bil še en pritlikavi šimpanz, drugi prostor je bil prazen.

Lačna opica se je lahko nato odločila, ali bo hrano pojedla sama ali pa z umikom lesenega zatiča odklenila vrata sosednjega prostora in hrano delila z drugim bonobom.

"Ugotovili smo, da so testni subjekti raje prostovoljno odprl sosednja vrata in delili tako zelo zaželeno hrano, ki bi jo z lahkoto lahko pojedli sami," pravi Hare.

"Šimpanzi ne bi nikoli prostovoljno naredili česa takega"
Upajo, da bodo zdaj lahko ugotovili, zakaj se zdi, da pritlikavi šimpanzi raje delijo svojo hrano, kot jo pojedo sami. Hare meni, da bi lahko bili ti vzgibi popolnoma altruistične narave, ali pa se za dejanji bonobov skrivajo sebični motivi. Za velikodušno delitev hrane bi lahko bonobi namreč pozneje pričakovali druge usluge.

Najbližji sorodniki bonobov šimpanzi po besedah Hara ne bi nikoli prostovoljno naredili česa takega. "Šimpanzi bi naredili kar nekaj stvari, da bi pomagali drug drugemu, a ene stvari ne bi nikoli naredili. Nikoli ne bi delili svoje hrane," zatrjuje Hare.

Raziskovalci še upajo, da bo njihovo delo pojasnilo tudi, kaj vodi ljudi k prostovoljnemu deljenju, razdajanju.