Ostanki trave bi bili osnovni gradnik enostavnih bioloških sončnih celic. Foto: BoBo
Ostanki trave bi bili osnovni gradnik enostavnih bioloških sončnih celic. Foto: BoBo

Znanstvenik Andreas Mershin se je pri razvoju novega tipa sončne celice oprl na dosežke kolega Šugang Žanga, piše green.blorge. Ta je namreč uspel stabilizirati majhne strukture v rastlinah, imenovane PS-I, ki so odgovorne za fotosintezo. Te je nato nanesel na steklo in proizvedel sončno celico, ki pa je bila na žalost tako neučinkovita, da je bila praktično neuporabna.

Mershin pa je, kakor trdi, proces poenostavil do te mere, da lahko tovrstno sončno celico izdela že srednješolski laboratorij. A čeprav so nove celice 10.000-krat učinkovitejše od Žangovih, bi se morala njihova učinkovitost še podeseteriti, da bi bile uporabne.
Ker bi bili vir molekule PS-I lahko že kosi pokošene trave, je osnovni material izredno poceni oz. kar zastonj. Potrebni bi bili še filtri za ločitev omenjene molekule od drugih delov rastline in kemikalije za stabilizacijo PS-I, ki bi bile najdražje.
Mershin predvideva, da bi bil končni proces lahko tako enostaven, da bi ga narisali na eno papirno polo, ki bi kogar koli lahko naučila postopka izdelave. To pa bi bilo izrednega pomena za prebivalce revnih delov planeta, saj bi s tem dobili trajen in poceni vir energije.
Za zdaj s sodelavci dela na izboljšanju učinkovitosti tako narejenih celic, hkrati pa kolege poziva, naj mu pomagajo izboljšati njihovo delovanje.