Mars Express nadzorujejo v evropskem centru v Nemčiji. Foto: epa
Mars Express nadzorujejo v evropskem centru v Nemčiji. Foto: epa
Kamen na Marsu
Mikroskopske posnetke na Marsu pošiljata robota Spirit in Opportunity. Foto: epa
Mars posnet iz vesoljskega teleskopa Hubble. Foto: epa

Radar je sestavljen iz dveh 20-metrskih anten in ene 7-metrske, ki jih morajo znanstveniki evropske vesoljske agencije Esa daljinsko namestiti v pravilni položaj.

Pred letom dni so namestitev preložili zaradi novih izračunov, ki so pokazali, da lahko antena ob tem poškoduje samo sondo, saj naj bi bila moč majhnih raket, ki izvedejo namestitev, prevelika.

Tvegana odločitev
Nove študije so pokazale, da možnost poškode sicer res obstaja, vendar jo lahko zmanjšajo s postopno namestitvijo vsake antene posebej in pravilnim položajem same sonde.

Slednja se je v orbiti Marsa v takem položaju znašla med 2. in 12. majem. Prvo anteno naj bi začeli nameščati 4. maja, naslednji dve pa šele čez nekaj dni.

Do 5 km pod površjem
Radar na Mars Expressu bo iskal vodo do globine pet kilometrov pod površjem planeta, saj znanstveniki domnevajo, da se tam skrivajo veliki bazeni vode. Takšno okolje bil lahko bilo primerno za obstoj življenja, poroča BBC.

Sonda je skupen projekt evropskih in ameriških vesoljskih znanstvenikov, nadzorujejo in upravljajo pa jo v centru evropske vesoljske agenije Esa (Esoc) v Darmstadtu v Nemčiji.

Manjši in hladnejši
Mars je četrti oddaljeni planet od Sonca in je približno za polovico manjši od Zemlje. Povprečna temperatura na njegovem površju je -23 stopinj Celzija, več kot 95 odstotkov zraka pa sestavlja ogljikov dioksid.