Znanstveniki so program preizkusili na skupini avstronezijskih jezikov (637 jezikov), ki jih trenutno govorijo v severovzhodni Aziji, v predelih celinske Azije in na območju Tihega oceana. Računalniškemu programu je iz baze 142 tisoč besed uspelo rekonstruirati zgodnji jezik, iz katerega omenjeni jeziki izhajajo. Po mnenju znanstvenikov naj bi ga govorili pred sedem tisoč leti. Rezultati preizkusa sistema so objavljeni v publikaciji in na spletni strani Proceedings of the National Academy of Science.

Starodavne jezike raziskujejo jezikoslovci, proces pa je predvsem zelo dolgotrajen in zahteva veliko znanja in dela. Jezikoslovcu takšno raziskovanje vzame ogromno časa, saj je na svetu na tisoče jezikov, ki imajo vsak na tisoče besed, da ne govorimo še o vseh jezikih, iz katerih izhajajo, je dejal profesor Dan Klein z Univerze v Berkleyju. "Da bi "predelal" vse te jezike, bi znanstvenik potreboval na stotine let, saj je treba na različne načine primerjati tudi spremembe, ki so nastajale v času razvoja jezika. Prav na tem področju pa računalnik blesti," je dodal.

Drobne spremembe glasov
V obdobjih, ki jih lahko štejemo v tisočicah, so se drobne spremembe v načinu, kako človek v govoru proizvede zvok, ohranile v številnih starodavnih jezikih. "Te spremembe so si, ne glede na jezik, podobne, kar pomeni, da so se podobno zveneče besede spreminjale na podoben način in za seboj pustile nekakšen vzorec, ki ga lahko najdeta tako jezikoslovec kot računalnik," je dejal Klein.

"Treba je identificirati te vzorce in jih nato "obrniti", torej besedo "razvijati" nazaj v preteklost, " je skušal pojasniti Klein.

Tudi primerjava rezultatov dela računalnika in tradicionalnega dela jezikoslovcev je pokazala, da je sistem dokaj uspešen (in predvsem hiter), saj so se rezultati v 85 odstotkih razlikovali le pri enem glasu posamezne besede. Kljub temu pa jezikoslovci zatrjujejo, da njihovo delo še ne bo nepotrebno. Sistem se sicer lahko dokaj hitro prebije skozi množico jezikov, a mu manjka natančnosti strokovnjakov za jezikoslovje. Računalniški sistem med drugim namreč ne zna pojasniti, zakaj je prišlo do določenih sprememb, ampak je sposoben le ugotovitve, da so se te pač verjetno zgodile, pojasnjuje Klein.

Kakšen je bil prvi jezik?
In čeprav so znanstveniki (tudi brez naprednega računalniške programa) že danes sposobni rekonstrukcije več tisoč let starih jezikov, pa si še vedno ne upajo napovedati, ali jim bo kdaj uspelo priti "do začetka"; do prvega jezika, iz katerega so izšli vsi preostali.