Pred natanko sto leti so norveški raziskovalec Amundsen in štirje člani njegove ekipe kot prvi ljudje na svetu stopili na najjužnejšo točko planeta in vanjo zasadili norveško zastavo.

"Tu smo, da počastimo enega izmed najbolj izjemnih dosežkov človeštva," je na slovesnosti dejal norveški premier, ki je s tem postal šele drugi voditelj kake države, ki je obiskal najjužnejšo točko planeta (pred njim je leta 2007 južni tečaj obiskala novozelandska premierka Helen Clark).

"Tu smo tudi zato, da izpostavimo pomen te mrzle celine za segrevanje ozračja," je Stoltenberg povedal v nagovoru znanstvenikom ameriške raziskovalne postaje Amundsen-Scott, ki je tik ob tečaju.

Med kratko slovesnostjo je Stoltenberg, tako kot Amundsen pred njim, v led zasadil norveško zastavo ter odkril ledeno skulpturo znanega rojaka.

Norveški premier pa ni pozabil na nesrečnega britanskega raziskovalca Roberta Scotta, ki je na južni tečaj prispel 17. januarja 1912, nato pa v težavnih razmerah umrl na poti nazaj.

"Scott in njegova ekipa so plačali najvišjo ceno ... Njihova imena bodo za vedno zapisana v polarno zgodovino," je dejal Stoltenberg in dodal, da sta "njihov pogum in odločenost občudovanja vredna".

Dve fotografiji izjemnega dosežka
Amundsen in njegova ekipa so se na pot podali s štirimi sanmi in 52 psi. Ubrali so pot ob do takrat še neznanem ledeniku Axel Heiberg, 21. novembra pa so po štiridnevnem vzponu prispeli na rob polarne planote. Nato je trajalo še do 14. decembra 1911, da so prispeli na južni tečaj - na 90 stopinj zemljepisne širine.

Prvi ljudje na južnem tečaju so ta zgodovinski dosežek na hitro dokumentirali le z dvema fotografijama - eno z norveško zastavo, zapičeno v tla, in drugo z norveško zastavo na šotoru, ki so ga postavili v "bazi Polheim" oziroma "domu na polu".

Norvežanom je uspel neverjeten podvig. Poleg tega pa so za vsega 33 dni prehiteli ekspedicijo britanskega raziskovalca Scotta, ki je 17. januarja 1912 s še štirimi možmi sicer dosegel južni tečaj, a se niso nikoli vrnil v bazo. Zmanjkalo jim je živeža in v izjemnem mrazu so umrli.

Amundsen se je v svojo bazo Framheim vrnil 25. januarja 1912. Ostalo mu je še vsega 11 psov. Njegov izjemni dosežek je bil objavljen 7. marca 1912, ko je prispel v Hobart v Avstraliji.

Leta 1914 je južni tečaj skušal doseči tudi Ernest Shackleton, a mu ni uspelo. Leta 1929 pa sta ameriški admiral Richard Evelyn Byrd in njegov pilot Bernt Balchen postala prva človeka, ki sta preletela južni tečaj.

Nato je trajalo vse do 31. oktobra 1956, da je na južni tečaj znova stopila človeška noga. Ekspedicija pod vodstvom ameriškega admirala Georgea Dufeka je tja prispela z letalom in nato začela ustvarjati ameriško raziskovalno postajo, ki so jo poimenovali po Amundsenu in Scottu. Dokončali so jo leta 1957 in v njej namestili stalno posadko raziskovalcev in podpornega osebja.