"Majhni delci, s tako majhnim nabojem, da jih lahko imenujemo nevtrini. Potujejo z velikimi hitrostmi in presegajo hitrost svetlobe," je že leta 1932 zapisal Tesla, poroča Jutarnji list o tem, da so znanstveniki Cerna prejšnji teden odkrili, da je snop delcev poslanih iz Cerna v laboratorij v Gran Sassu potoval hitreje od svetlobe.

Vendar naj bi Tesla nadsvetlobno hitrost izmeril že celo leta 1899 in svoje odkritje opisal v delu z naslovom "Umetnost prevajanja električne energije skozi naravne prevodnike", je za srbski portal Press zatrdil poznavalec Teslovega dela Velimir Abramović. Patent za to odkritje je vložil leto pozneje.

Po njegovih besedah je Tesla v Colorado Springsu eksperimentiral s stoječimi valovi nizke frekvence in ugotovil, da frekvenca osmih hercev, katere valovna dolžina ustreza obsegu zemlje, ustvarja stoječe polje okoli celotnega planeta.

Nato je na to polje "vtaknil" višje in nižje frekvence in tako mu je uspelo signal prenesti s hitrostjo, višjo od svetlobne. Po njegovih izračunih je ta znašala kar 471.240 kilometrov na sekundo, pravi Abramović. Svetlobna hitrost znaša 299.792 kilometrov na sekundo.

Skok v času?
Če se bo potrdilo, da so znanstveniki zares poslali delce s hitrostjo, višjo od svetlobne, se pojavljata dve zanimivi hipotezi. Prva govori o nevtrinih, ki so hitrejši od svetlobe, kar nakazuje, da obstaja vrsta drugih delcev, ki so prav tako hitrejši. Če bi se to potrdilo, bi to imelo težko predstavljive posledice na sodobno fiziko in astrofiziko.

Druga teorija pa svetlobo še vedno vidi kot najhitrejšo, a hitrost nevtrinov pojasnjuje s "prevaro". Nevtrini po tej teoriji namreč niso bili hitrejši od svetlobe, ampak so padli v majhno črvino, ki jim je odprla prehod iz Cerna v Gran Sasso.
Torej so potovali skozi prostor in čas ter prišli na cilj prej, kot bi morali. Sodobna znanost namreč ne ve točno, kaj čas je, zato bi moral ta eksperiment odpreti nove teorije.