Eni imajo veliko težav s spancem, spet drugi pa zaspijo kadar koli in kjer koli. Foto: EPA
Eni imajo veliko težav s spancem, spet drugi pa zaspijo kadar koli in kjer koli. Foto: EPA

Več motenj spanja, kot so npr. prezgodnje bujenje, težave zaspati ali ležati buden v postelji, ima človek, večje je tveganje za samomorilske misli, kaže nova raziskava. "Ljudje, ki imajo dva ali več simptomov težav s spanjem, imajo 2,6-krat več možnosti za poskus samomora, kot tisti, ki nimajo težav s spanjem," je dejala Marcin Wojnar, raziskovalka na univerzi v Michiganu in na medicinski univerzi na Poljskem.

"To ima posledice za splošno zdravje, saj bi morala biti visoka stopnja težav s spanjem za zdravnike opozorilni znak za povečano možnost samomora, tudi kadar ni drugih znakov."

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije vsako leto samomor naredi 877.000 ljudi. Znanstveniki so v preteklosti že povezali povečanje samomorilnosti pri ljudeh s psihiatričnimi motnjami in pri najstnikih, ni pa jasno, ali povezava obstaja tudi pri splošni populaciji. V novi študiji, ki so jo predstavili na mednarodnem kongresu svetovne psihiatrične zveze v Firencah, pa so Wojnarjeva in njeni kolegi predstavili odnos med težavami s spanjem in samomorilskimi težnjami, ki so jih preverili pri 5.692 Američanih in Američankah.

Približno tretjina prostovoljcev je povedala, da so imeli v preteklem letu vsaj eno težavo s spanjem: ali so težko zaspali, niso dolgo spali, ali so se prehitro zbudili (vsaj dve uri pred budilko). Potem ko so strokovnjaki izločili dejavnike, kot je zloraba mamil in alkohola ter vpliv starosti, spola, finačno in družinsko stanje, so prišli do sklepa, da je najbolj očitna povezava med prezgodnjim bujenjem in samomorilnostjo. Ljudje, ki so povedali, da imajo tovrstne težave, so imeli dvakrat več možnosti, da bodo imeli samomorilne misli oz. skoraj trikrat več možnosti, da dejansko storijo samomor. Zakaj je tako, znanstveniki ne vedo natančno, a pravijo, da bi lahko pomanjkanje spanca povzročilo kognitivno funkcijo in vodilo k slabšanju zmožnosti presoje in povečanju brezupa. Vlogo bi lahko igralo tudi nepravilno delovanje serotonina.

K. T.