Računalniška simulacija razvoja plazu sekundarnih delcev v atmosferi, ki ga je povzročil trk protona z energijo 1019 elektronvoltov (10 EeV) z molekulami plina na višini okoli 20 km nad zemeljskim površjem. Na površju so prikazane lege talnih detektorjev observatorija Pierra Augerja. Foto: auger.ung.si
Računalniška simulacija razvoja plazu sekundarnih delcev v atmosferi, ki ga je povzročil trk protona z energijo 1019 elektronvoltov (10 EeV) z molekulami plina na višini okoli 20 km nad zemeljskim površjem. Na površju so prikazane lege talnih detektorjev observatorija Pierra Augerja. Foto: auger.ung.si
Observatorij Pierra Augerja
Observatorij Pierra Augerja sestavljata dve vrsti detektorjev: 4 fluorescenčni detektorji (eden izmed njih je viden na vrhu vzpetine), ki merijo razvoj plazu sekundarnih delcev v atmosferi s pomočjo fluorescence, ter 1600 talnih detektorjev (v ospredju), ki zaznavajo delce iz plazu, ko ti zadenejo tla. Foto: auger.ung.si

Mednarodno združenje Pierra Augerja združuje več kot 400 znanstvenikov, inženirjev in tehnikov iz 17 držav sveta, med njimi tudi ekipo iz Laboratorija za astrofiziko osnovnih delcev Univerze v Novi Gorici ter Odseka za eksperimentalno fiziko osnovnih delcev Inštituta Jožefa Stefana.

Izvori kozmičnih žarkov najvišjih energij niso enakomerno razdeljeni po nebu
Združenje je 8. 11. 2007 objavilo novico, da so aktivna galaktična jedra najverjetnejši izvori kozmičnih žarkov najvišjih energij, ki zadevajo zgornje plasti zemeljske atmosfere. Na podlagi meritev observatorija Pierra Augerja, ki se razprostira preko 3.000 kvadratnih kilometrov argentinske pampe, so ugotovili, da izvori kozmičnih žarkov najvišjih energij niso enakomerno razdeljeni po nebu.

Ko namreč kozmični žarek ekstremne energije prileti v zgornje plasti ozračja našega planeta, pri trkih z molekulami zraka ustvari cel plaz sekundarnih delcev, ki se na tleh razprostira tudi čez 40 in več kvadratnih kilometrov.

Več o tem si oglejte tukaj.

Odziv na objavljene izsledke revije Science je bil zelo velik. Tako je tudi uredniški odbor revije Nature, ene najstarejših in najvplivnejših revij, namenjenih široki znanstveni javnosti, prispevek združenja izbral kot enega izmed najboljših znanstvenih člankov iz drugih mednarodnih znanstvenih publikacij. Enako je prispevek ocenila tudi revija Physics World ter American Institute of Physics, ki izdaja 14 mednarodnih znanstvenih revij za različna raziskovalna področja.